c S
Stopnja tveganja revščine lani ostala pri 13,3 odstotka 13.06.2019 11:56 Ljubljana, 13. junija (STA) - Stopnja tveganja revščine je lani po podatkih statističnega urada ostala pri 13,3 odstotka. Pomembno vlogo pri njenem zniževanju po besedah namestnice generalne direktorice urada Karmen Hren še naprej igrajo socialni transferji. Letni prag tveganja revščine se je medtem lani zvišal za 318 evrov na 7946 evrov oz. na 662 evrov na mesec.

Po podatkih statističnega urada je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, lani živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako kot leta 2017. Med njimi je bilo 89.000 upokojencev (18,1 odstotka vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških.

Dohodek, nižji od praga tveganja revščine, je imelo tudi 52.000 delovno aktivnih (šest odstotkov vseh delovno aktivnih), od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih. Še 46.000 je bilo brezposelnih (45,7 odstotka vseh brezposelnih), 45.000 je bilo mladoletnih otrok (11,7 odstotka vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb.

Stopnje tveganja revščine so se glede na prejšnje leto znižale za zaposlene osebe (-0,2 odstotne točke), samozaposlene osebe (-2,7 odstotne točke) in mladoletne otroke (-1,1 odstotne točke), zvišale pa so se za brezposelne osebe (+3,9 odstotne točke), upokojence (+2,2 odstotne točke) ter za druge neaktivne in nerazvrščene osebe (+1,3 odstotne točke).

Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1391 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 evrov na mesec.

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Hrenova, so socialni transferji še naprej pomemben faktor za zniževanje revščine. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila namreč stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, pa bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,5 odstotka.

Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,6 odstotne točke manj kot v letu 2017, pokojnine pa za eno odstotno točko manj kot v prejšnjem letu.

Povprečni dohodek gospodinjstev lani višji

Povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je v Sloveniji lani znašal 23.039 evrov in je bil za 783 evrov višji kot leto prej. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 343 evrov na 9333 evrov, povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po prilagojeni ekvivalenčni lestvici OECD, pa za 542 evrov na 14.127 evrov.

Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil v zahodni Sloveniji za 996 evrov višji kot v vzhodni Sloveniji. Najvišji je bil v osrednjeslovenski (10.222 evrov), najnižji pa v pomurski statistični regiji (8571 evrov). Glede na leto 2017 se je zvišal v 10 regijah, najbolj v posavski in gorenjski, najmanj pa v goriški in pomurski. V primorsko-notranjski in obalno-kraški statistični regiji se je povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva nekoliko znižal.

Največja deleža skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev so sestavljali dohodki iz zaposlitve (60,5 odstotka) in pokojnine (22,2 odstotka), sledili so družinski in socialni prejemki (9,9 odstotka), dohodki iz samozaposlitve (5,2 odstotka) ter kapitalski in drugi dohodki (2,2 odstotka).

326.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji v primerjavi s prejšnjim letom znižala za 0,9 odstotne točke in je znašala 16,2 odstotka. To po navedbah urada pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 326.000 oseb ali 19.000 manj kot v prejšnjem letu.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v pomurski statistični regiji (21,6-odstotna), sledili sta ji savinjska (19,5-odstotna) in podravska (19,2-odstotna). Najnižja je bila v gorenjski regiji (12,2-odstotna), sledili sta ji jugovzhodna Slovenija (12,4-odstotna) in osrednjeslovenska regija (13,4-odstotna).

Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, se je lani v primerjavi s predlani znižal v devetih, zvišal pa v treh statističnih regijah, in sicer v primorsko-notranjski, goriški in pomurski regiji.