c S
Koalicija na načrtovano prodajo Abanke z različnimi pogledi 12.06.2019 07:22 Ljubljana, 11. junija (STA) - V koaliciji različno gledajo na prodajo Abanke, ki naj bi bila v sklepni fazi. Vnovično razpravo o tem, ali naj Slovenija izpolni to zavezo Evropski komisiji, je povzročila javna objava ovadbe proti svetu Banke Slovenije, ki je odločil o velikosti sanacije bank, in reakcija premiera Marjana Šarca, da bi morali o prodaji banke razmisliti.

"Kaj se bo v naslednjih dneh, tednih dogajalo, bomo videli. So pa to stvari, ki jih ne moremo reševati na hitri rok. Vlada bo morala sprejeti neko stališče in vsekakor je treba razčistiti, kaj se je dogajalo," je gledanje LMŠ v DZ strnil vodja poslanske skupine Brane Golubović.

V SD po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana menijo, da "bi bilo prav, da se skupščina odloči, ali se prodaja izpelje ali ne, in da se gre s komisijo pogajat o novih pogojih, vsaj dokler trajajo sodni postopki glede pravilnosti izračuna velikosti bančne luknje".

"Vsega v državi ni treba prodati tudi zato, ker so razmere v gospodarstvu in bančništvu drugačne kot pred nekaj leti," je izpostavil Han. Slovenski državni holding (SDH), ki v imenu države pelje prodajne postopke za Abanko, jo lahko po njegovem proda, "a na koncu bo morala vlada sprejeti odločitev".

Podobno stališče imajo v SMC. "V SMC zagovarjamo stališče, naj vlada o tem še enkrat premisli in naj po potrebi to prodajo tudi ustavi," je povedal vodja teh poslancev Igor Zorčič. Ob tem je dodal, da so "v SMC proti nepotrebni prodaji državnega premoženja".

Medtem v DeSUS menijo, da država ne more kar tako ustaviti prodaje. "Težko je reči, naj premier zaustavi prodajo. Država je glede te banke sprejela neke zaveze in jih bo verjetno morala uresničiti," je spomnil vodja poslanske skupine Franc Jurša. Vseeno bi bilo po njegovem dobro, da bi eno banko ohranili v državni lasti.

V SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek, premierka v času bančne sanacije, so povedali, da so v koalicijski pogodbi zapisali, da bo vlada v Bruslju skušala spremeniti odločitev o prodaji Abanke, vendar ministrstvo za finance teh pogovorov po njihovem vedenju še ni začelo. "To kaže na to, da bomo Abanko verjetno prodali," so zapisali.

"V Sloveniji smo banke sanirali z našim denarjem, uspeli rešiti gospodarstvo brez intervencije t.i. trojke, zato bi lahko s pravim pristopom do Evropske komisije dosegli tudi odlog prodaje bank," so dodali. Ob tem so izrazili upanje, da se ne bo ponovila zgodba NLB, ko smo prodajo odložili, na koncu pa banko vseeno morali prodati, in to za nižjo kupnino od tiste, ki bi jo sicer lahko iztržili.

Tako vprašanje, ali bo vlada razpravljala o tej temi in potegnila kakšno potezo, ostaja neodgovorjeno. Minister za finance Andrej Bertoncelj je namreč na vprašanje, ali bo vladi predlagal razpravo ali odločanje na to temo, odgovori, da "postopkov glede prodaje Abanke ne more komentirati".

Je pa Levica danes vlado pozvala, naj prodajo kot skupščina SDH "nemudoma ustavi". Ob tem naj od Evropske komisije zahteva razveljavitev zavez o prodaji, dopolni strategijo upravljanja kapitalskih naložb države z uvrstitvijo banke med strateške naložbe ter preuči možnosti za tožbo Evropske komisije na Sodišču EU zaradi pritiskov na vlado in Banko Slovenije pri izvajanju cenitev bančne luknje in zaradi vsiljevanja zavez o prodaji NLB, Nove KBM in Abanke.

Rok za prodajo Abanke, ki ga je državi postavila Evropska komisija v zameno za odobritev državne pomoči, se bo konec meseca iztekel. SDH po neuradnih informacijah Financ od zainteresiranih kupcev 12. junija pričakuje usklajene pogodbe o nakupu s končnimi ponudbami, njihovo odpiranje in odločitev o izboru kupca pa sta predvidena za 17. junij, ko bodo zasedali nadzorniki SDH.

Ti lahko sami odločijo o tem, ali za banko sprejmejo ponudbo ali ne, kot se je to zgodilo ob lanski delni prodaji NLB. Lahko pa odločitev o tem prepustijo vladi, kot se je to zgodilo predlani ob prvem neuspešnem poskus prodaje NLB. Takrat vlada pod vodstvom Mira Cerarja (SMC) ni soglašala s postavljenim cenovnim razponom za delnico banke in je prodajo ustavila.

Neuradno naj bi ponudbe za Abanko oddale Nova KBM z njenim lastnikom, skladom Apollo, madžarska OTP, ki je v procesu nakupa SKB banke od francoske skupine Societe Generale, in srbska AIK banka, ki je prevzela Gorenjsko banko. Po najnovejših neuradnih informacijah nekaterih medijev naj bi bila najbližje ciljni črti Nova KBM.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec 2018 dosegla 38,63 evra, kar ob 15.100.000 delnicah predstavlja 583,3 milijona evrov kapitala. Analitiki so ob začetku prodajnih postopkov lansko jesen napovedali, da bi se cena za delnico lahko gibala v razponu 0,6 do 0,8 knjigovodske vrednosti, torej med 350 in 467 milijoni evrov, plus premija, ki jo v takšnih postopkih plača prevzemnik.

Kupec bo moral pred dokončno sklenitvijo posla pridobiti še dovoljenje regulatorjev trga, torej Evropske centralne banke in varuha konkurence.