c S
Delničarjem NLB 7,13 evra bruto dividende na delnico 10.06.2019 15:26 Ljubljana, 10. junija (STA) - Delničarji NLB so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 73,73 odstotka kapitala, potrdili predlog o delitvi bilančnega dobička, po katerem se za dividende nameni 142,6 milijona evrov oz. 7,13 evra bruto na delnico. Ob tem so popolnili devetčlanski nadzorni svet, ki je v obstoječi sestavi upravi že povečal plače.

Skupščina je soglašala, da se obstoječim nadzornikom Primožu Karpetu, Alexandru Bayru, Davidu Ericu Simonu, Laszlu Urbanu in Petru Grozniku pridružijo Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic s štiriletnim mandatom. Znova pa je potrdila mandat nadzorniku Andreasu Klingnu.

Delničarji so se seznanili z lanskoletnimi prejemki vodstva. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je lani prejel 192.101 evrov, član uprave Andreas Burkhardt 210.230 evrov, član uprave Archibald Kremser 209.595 evrov in član uprave Laszlo Pelle 202.589 evrov.

Predsednik nadzornega sveta NLB Karpe je povedal, da so z upravo končali razpravo glede prihodnjega nagrajevanja. Dodal je, da so z njimi sklenili anekse k pogodbam, "ki določajo novo raven plač, podkrepljeno z analizami". Novi, višji bruto zneski se gibljejo med 340.000 do 420.000 evrov bruto na leto, je razkril.

Kot je Karpe pojasnil v izjavi za medije po skupščini, s to odločitvijo, ki je začela veljati z junijem, niso čakali na nadzorni svet v novi sestavi zato, ker je proces tekel že dolgo časa. "Na koncu smo dosegli konsenz, pri tem pa smo želeli zagotoviti stabilno in motivirano upravo," je poudaril in povedal še, da "o spremembah v upravi ne razmišljajo".

Navzoči so potrdili predlog o delitvi 194,49 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička. Za dividende se bo namenilo 142,6 milijona evrov, 51,89 milijona evrov bo ostalo nerazporejenih in bo predstavljalo preneseni dobiček.

Skupščina je vodstvu največje banke v Sloveniji podelila razrešnico. Delničar Miha Kunič je predlagal, da je uprava ne bi dobila, ker doslej ni objavila, da bi zoper nekdanjo upravo uveljavljala odškodninske zahtevke, ker ta pred leti ni ugovarjala odločbi o sanaciji NLB, a mu ni uspelo. Skupščina ni glasovala o njegovem predlogu, naj banka oblikuje rezervacije za tožbe razlaščencev in naj ustrezno popravi letno poročilo za lani, ker za to nima pristojnosti.

Delničarji so podelili pooblastilo upravi, da lahko v 36 mesecih kupuje lastne delnice NLB na organiziranem trgu z namenom zagotovitve lastnih delnic za izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenim NLB v obliki delnic. Pooblastilo se nanaša na največ 36.542 lastnih delnic NLB.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na skupščini izpostavil, da je bilo lansko leto zanje zelo posebno. "Najpomembnejši dogodek je bila prodaja 65 odstotkov banke. Na ta način je NLB danes javna delniška družba. To je pomemben mejnik za NLB in slovensko bančništvo. S tem banka dobiva zagon in ko bo prodanih še 10 odstotkov, bo končno lahko zadihala s polnimi pljuči ter bo lahko začela tekmovati s tekmeci na enakopraven način," je spomnil.

Kot je v izjavi pojasnil Brodnjak, čakajo, da bo država v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč leta 2013, prodala še 10 odstotkov banke na borzi. S tem bodo odpadle vse omejitvene zaveze, razen prepovedi prevzemov, ki se bo ob izpeljani prodaji iztekla konec leta, in zaveze za prodajo NLB Vite, o čemer pa se z Evropsko komisijo še pogajajo.

Na skupščini je Brodnjak naštel, da je banka lani uvedla številne nove produkte, izdala podrejeno obveznico, z uvrstitvijo na investicijsko raven s strani agencije Moody's pa so se jim tudi v tem segmentu odprle nove priložnosti. "To je solidna baza za nadaljnji razvoj," je ocenil. Posebno pozornost v srednjeročni strategiji bodo po načrtih posvetili učinkovitosti in racionalnosti.

Pomemben atribut NLB je po njegovih besedah neodvisnost od tujih tokov, saj je odvisna od domače depozitne baze. "Vsak tretji evro na računih slovenskih gospodinjstev je v naši banki. To je velika priložnost, a hkrati velika odgovornost," je menil Brodnjak. NLB tudi v regiji "predstavlja enega osnovnih elementov finančne hrbtenice".

Trendi so "dobri in robustni, poslovanje predvidljivo". Vendar zelo skrbno spremljajo dogajanje, saj je regija, sploh Slovenija, eno najbolj odprtih gospodarstev. Dobro je, da so se podjetja razdolžila, opažajo pa, da premalo investirajo. "Če ne pride do resnejšega ohlajanja gospodarstva, bi morala rast posojil prebivalstvu ostati visoka, med osem do 10 odstotkov, medtem ko bo rast posojil gospodarstvu ostala zmerna," je ocenil.

Na skupščini je delničar Kristjan Verbič, sicer predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ob pripombah glede organiziranega zbiranja pooblastil za skupščino upravo med drugim vprašal, ali je vložila kakšno tožbo zaradi izbrisa NLB kot imetnice nekdanjih pravic oz. 17,2 milijona evrov kapitala v Banki Celje. Brodnjak je povedal, da so na vseh ravneh banke ocenili, da "takšne tožbe niso smiselne, zato niso bile vložene".

NLB je od lanske delne privatizacije v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev in različnih institucionalnih vlagateljev. Država ima v banki 35-odstotni delež, ki ga bo po načrtih do konca leta zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico. Največja posamična nedržavna lastnika sta po podatkih s konca 2018 ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj.