c S
Sistem zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in izplačila dežurstev pod drobnogled računskega sodišča 07.06.2019 07:09 Ljubljana, 06. junija (STA) - Računsko sodišče do zdaj ni zaznalo nepravilnosti pri izplačilih dežurstev, bodo pa na to v prihodnje še posebej pozorni. Prav tako bodo dogajanje v zadnjih dneh obravnavali kot pobudo za preverjanje pravilnosti izplačil dežurstev v posameznih zdravstvenih zavodih in učinkovitosti ureditve sistema zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Vodstvo Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana je namreč po zahtevi zdravnikov - ti so jo podkrepili s preklici soglasij za nadurno delo - v minulih dneh sporočilo, da bo vsem zaposlenim opravljanje dela v času neprekinjenega zdravstvenega varstva izplačevalo po njihovem dejanskem plačnem razredu in s polnimi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, in ne prepolovljeno kot sedaj. Če bo pri zaposlenemu iz naslova zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva presežen redni fond, se bo opravljeno delo izplačalo kot nadurno delo.

Tak način plačevanja bo po oceni generalne direktorice OI Zlate Štiblar Kisić za zavod letos predvidoma pomenil prek 280.000 evrov izgube, v naslednjem letu pa slabega pol milijona evrov.

"Po našem mnenju iz vseh dostopnih informacij, zlasti pa iz opozorila generalne direktorice OI, da je bilo vodstvo prisiljeno izbirati med dvema slabima možnostma - ali zavestno povzročiti morebitni minus v poslovanju zavoda (in morda poslovati v neskladju s predpisi) ali pa tvegati, da bodo onkološki bolniki ostali brez ustrezne zdravstvene oskrbe v najkrajšem možnem času -, izhaja tudi potreba vsaj po ponovni preučitvi ustreznosti ureditve: ne le plačil v dežurstvu, temveč predvsem organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki ni in ne sme biti zgolj in edino skrb in odgovornost vodstev posameznih javnih zdravstvenih zavodov," so za STA zapisali na računskem sodišču.

Na računskem sodišču ocenjujejo tudi, da je zakonodaja glede načina plačila dela v dežurstvu dovolj jasna. Zaradi zagotavljanja dežurstva lahko zdravnikov delovni čas skladno z zakonom o zdravniški službi traja nepretrgoma največ 32 ur, od tega lahko traja delo v okviru polnega delovnega časa največ 10 ur v enem delovnem dnevu, v dveh zaporednih delovnih dneh pa največ 16 ur. Za delovni čas, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, je potrebno soglasje zdravnika.

Dežurstvo je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo. Vse ure v dežurstvu se s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas. Za vse ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada zdravniku dodatek za delo preko polnega delovnega časa po kolektivni pogodbi. Plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kot so še pojasnili, zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da javnemu uslužbencu, ne glede na druge določbe tega zakona, v času dežurstva pripada plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo. Vrednost plačnega razreda je tudi osnova za obračun dodatkov, ki mu v času dežurstva pripadajo v skladu s tem zakonom in kolektivno pogodbo za javni sektor.

V času dežurstva pripada javnim uslužbencem dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, določeni s kolektivno pogodbo, in ostali dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, ki pa se v času dežurstva izplačujejo v polovici, ki je za te dodatke določena v kolektivni pogodbi.

Določitev delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, zagotavlja enak položaj zaposlenih, ki opravljajo primerljive naloge v času dežurstva. Drugačno obračunavanje dodatkov in njihovo znižanje v času dežurstva pa zagotavlja sorazmerno plačilo glede na delovne obremenitve, ki so v času dežurstva manjše kot v rednem delovnem času, in odpravlja nesorazmerja v plačilu dežurstev v primerjavi z rednim delom, je razvidno iz obrazložitve dopolnitve zakona o sistemu plač v javnem sektorju iz leta 2010.