c S
Svet ECB še podaljšal pričakovano obdobje rekordno nizkih obrestnih mer 06.06.2019 15:52 Vilnius, 06. junija (STA) - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji v luči nizke inflacije in šibkih gospodarskih obetov podaljšal pričakovano obdobje rekordno nizkih obrestnih mer v območju evra. Če je do zdaj napovedoval, da bodo na sedanjih ravneh ostale "vsaj čez konec leta 2019", je po novem njegova dikcija "vsaj čez prvo polovico leta 2020".

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je tako na seji, ki je v okviru rednih gostovanj potekala v litovski prestolnici Vilnius, vendarle posegel po enem od orodij, ki jih ima na voljo za odgovor na trenutno ne najbolj spodbudno gospodarsko sliko v evrskem območju.

Svet ECB obrestnih mer sicer ni spreminjal. Ključna obrestna mera tako ostaja na ravni nič odstotkov. Nespremenjeni ostajata tudi obrestni meri za deponiranje presežne likvidnosti bank in za mejno posojanje pri -0,40 odstotka oz. 0,25 odstotka.

Je pa svet spremenil svoje usmeritve za v naprej, t. i. forward guidance. Svet ECB zdaj pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je letna inflacija malenkost pod dvema odstotkoma. Do zdaj je bilo časovno obzorje vsaj čez konec leta 2019.

Svet ECB je ob tem ponovil, da namerava v okviru programa odkupovanja obveznic še naprej v celoti znova investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Že v začetku marca je svet napovedal tudi nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili za spodbujanje kreditiranja podjetij. Tretji niz teh operacij (TLTRO III) se bo začel septembra letos in bo trajal do marca 2021.

V skladu s pričakovanji je svet ECB danes sprejel nekaj podrobnosti glede izvajanja tega programa. Sklenil je, da bo obrestna mera za vsako operacijo določena na ravni, ki je za 10 bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere, ki se bo uporabljala v operacijah glavnega refinanciranja v času trajanja posamezne operacije TLTRO III.

Za dodatno spodbudo kreditiranju se bo za banke, katerih obseg posojanja bo presegal referenčno vrednost, uporabljala nižja obrestna mera. Tehnične podrobnosti je ECB objavila v ločenem sporočilu.

Predsednik ECB Mario Draghi je po seji povedal, da je bila današnja odločitev sprejeta za zagotovitev ustrezno spodbujevalne denarne politike s ciljem doseganja srednjeročnega inflacijskega cilja.

Države v območju evra so namreč maja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat zabeležile 1,2-odstotno letno inflacijo, potem ko se je aprila ustavila pri 1,7 odstotka. Inflacija se je tako spet oddaljila od cilja ECB.

Kljub rahli pospešitvi gospodarske rasti v prvih treh mesecih tega leta zadnji podatki po ugotovitvah sveta ECB kažejo, da "globalni nasprotni vetrovi" še naprej bremenijo gospodarske obete za območje evra, zato je v tekočem drugem in tretjem trimesečju pričakovati šibkejša gibanja.

Podaljšano obdobje negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, naraščajočo grožnjo trgovinskega protekcionizma in šibkostmi na nekaterih razvijajočih se trgih, namreč pušča posledice na gospodarski klimi. Pri tem je ugotavljal, da bi rožljanje s carinami in protekcionizmom, katerega primer je kitajsko-ameriška trgovinska vojna, lahko ogrozilo celo multilateralni svetovni gospodarski red.

Analitiki ECB so danes na podlagi najnovejših podatkov napoved gospodarske rasti območja skupne valute za letos zvišali za 0,1 odstotne točke na 1,2 odstotka, rahlo pa so poslabšali obete za 2020 in 2021, za 0,2 odstotne točke na 1,4 odstotka v prihodnjem letu in za 0,1 odstotne točke na 1,4 odstotka v 2021. Prevladujejo pa tveganja, ki bi lahko napoved znižala.

Rahlo je ECB spremenila tudi napovedi glede inflacije, ki naj bi vse do 2021 ostala kar precej pod dvema odstotkoma.

Italijan na čelu ECB, ki se počasi poslavlja s položaja, je ob tem zatrdil, da ni verjetnosti za deflacijo, prav tako pa svet ECB vidi zelo majhno verjetnost za recesijo v območju evra.

Svet ECB vztrajno ponavlja, da lahko po potrebi vedno poseže po svoji "škatli z orodjem", v kateri je po krizi precej več različnih instrumentov. Draghi je danes ponovil, da je svet ECB odločen ukrepati v primeru negativnega razvoja dogodkov in ustrezno prilagoditi vsa svoja orodja za zagotovitev vzdržnega gibanja inflacije v smeri ciljne vrednosti. Glede dvomov, da ima ECB le še malo manevrskega prostora za ukrepanje, je odgovoril, da današnja seja te strahove razblinja.

Pred sejo so se pojavila ugibanja, katere odločitve bi lahko svet ECB še sprejel, da z denarno politiko odgovori na trenutno gospodarsko negotovost. Draghi je danes povedal, da so med člani sveta nekateri zagovarjali dodatno znižanje obrestnih mer, nekateri še dodatno podaljšanje obdobja rekordno nizkih obrestnih mer, nekateri pa tudi obnovitev programa odkupovanja obveznic z ustvarjanjem novega denarja.