c S
Na pobudi Tri morja o zmanjšanju investicijskega zaostanka 06.06.2019 13:22 Ljubljana, 06. junija (STA) - Države pobude Tri morja bi po ocenah potrebovale okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo. Med glavnimi izziv pri tem so pritegniti zasebni kapital, izkoristiti mehanizme podpore in zagotoviti sodelovanje med državami, so ugotavljali na okrogli mizi v okviru poslovnega foruma pobude Tri morja danes v Ljubljani.

Evropska investicijska banke (EIB) ocenjuje, da države, ki so vključene v pobudo Tri morja, potrebujejo za okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo do leta 2030, da bi nadoknadile zaostanek in prišle na približno enako raven, kot je v zahodni Evropi, je dejal podpredsednik EIB Vazil Hudak.

EIB spremlja projekte v regiji in sodeluje z razvojnimi bankami v teh državah glede vzpostavitve investicijskega sklada pobude Tri morja, za katerega so se dogovorili na lanskem vrhu pobude v Bukarešti. Ta sklad bi lahko bil po Hudakovih besedah dobra finančna osnova za podporo projektom in "EIB je pripravljena biti aktiven partner pri tem".

Izboljšanje infrastrukture je pomembno za povečanje konkurenčnosti gospodarstev, razkorak te regije z zahodno Evrope je ogromen, je dejal prvi podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink in dodal, da je pomembno, da se države bolj povežejo. Ena glavnih težav tudi Junckerjevega načrta - v okviru katerega je bilo po oceni Evropske komisije 82 odstotkov investicij v EU 15 - je po njegovih besedah pomanjkanje (čezmejnih) projektov, pri čemer je med glavnimi izzivi vprašanje zagotavljanja zavarovanj pri posojilih.

Predsednik uprave slovenske izvozne in razvojne banke SID Sibil Svilan rešitev za več kakovostnih investicij vidi v spremembi miselnosti - da bomo razmišljali dolgoročno, v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. "Glavna vprašanja so, kam želimo investirati - v ceste, hitro železnico, avtonomno vožnjo?" je dejal. Za oblikovanje investicijskega sklada pobude je po njegovem mnenju nujno oblikovati strategijo, ki bo odgovarjala na ta vprašanja.

Predsednica uprave poljske izvozne banke Bank Gospodarstwa Krajowego Beata Daszynska-Muzyczka je menila, da bi moral zasebni kapital pomagati razviti regijo, vendar pri tem ne zamenjati javnih sredstev. Nujno bo vzpostaviti sodelovanje med zasebnim sektorjem, komercialnimi bankami in razvojnimi bankami, je poudarila. Če je namreč za naslednjo finančno perspektivo za infrastrukturo predvidenih 40 milijard evrov oz. šest milijard na leto in je investicijski primanjkljaj samo te regije 600 milijard evrov, bi za zmanjšanje razkoraka potrebovali 100 let.

"Trenutno moramo najti rešitev, kako uporabiti zasebni denar, kako uporabiti sodelovanje, kako zavarovati tveganje zasebne pobude in uporabiti sistem garancij, da bi vzpostavili primerne instrumente, s katerimi bi financirali te potrebe," je dejala.

Po njenem mnenju bi bilo treba razmisliti o nekakšnem novem Marshallovem načrtu za ta del Evrope, ki je po drugi svetovni vojni ostal za železno zaveso, in sicer za investicije, ki jih komercialne banke ne bi podprle in bodo morale pasti na pleča držav. K ostalim investicijam pa bi bilo treba pritegniti zasebne vlagatelje, tudi ne nujno iz Evrope.

Rigterink je poudaril, da razvojne banke ne morejo "rešiti sveta", predvsem je pomembno, da ne izkrivljajo trga in da vstopajo v projekte kot dodaten, ne edini finančni vir. Potreben je nabor instrumentov, že sedaj jih je veliko, a niso v celoti izkoriščeni, je poudaril.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v uvodnem nagovoru poudaril, da bodo lahko države te regije potrebne investicije lažje zagotovile s sodelovanjem. Kot trenutno najpomembnejša področja je izpostavil energetiko, transport in digitalno infrastrukturo, pri čemer je po njegovem mnenju dolgoročna perspektiva razvoja odvisna o sposobnosti uvajanja inovacij.

Minister je poudaril, da nova regulacija investicij ne sme biti protekcionistična, ampak odprta in pregledna. Pobuda Tri morja mora še naprej spodbujati javno-zasebne investicijske projekte in biti odprta za katerekoli vire kapitala in podobne pobude, kot je npr. pobuda 16+1, je dodal.