c S
Na vrhu pobude Tri morja za večjo povezanost in zmanjšanje razvojnega zaostanka 06.06.2019 07:30 Ljubljana, 05. junija (STA) - Najvišji predstavniki držav pobude Tri morja so se prvi dan vrha v Ljubljani zavzeli za večjo medsebojno povezanost, tako na transportnem kot energetskem področju, ter za zmanjšanje razvojnega zaostanka za zahodnimi članicami EU. To je četrti vrh pobude, ki ga tokrat gosti predsednik Borut Pahor, v njegovem okviru pa poteka tudi poslovni forum.

Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Vrha v Ljubljani se udeležuje pet predsednikov in tri predsednice - Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije. V pobudi sodelujejo še Avstrija, Madžarska in Slovaška, a so se njihovi predsedniki opravičili.

Prišel so tudi ameriški sekretar za energijo Rick Perry ter predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki sta pobudo označila za zelo pomembno v okviru evropskega združevanja.

V Ljubljano je prišlo še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev - skupaj več kot 500 iz 44 držav.

Na predsedniškem panelu, ki ga je povezoval gostitelj Pahor, so udeleženci izpostavili potrebo po večji povezanosti regije ter nujnost zmanjšanja razvojnega zaostanka za zahodnimi članicami EU. Pahor je napovedal, da bodo na srečanju oblikovali predloge ter jih predstavili novi Evropski komisiji.

Poljski predsednik Andrzej Duda je opozoril, da vzhodni del Evrope caplja za zahodno Evropo na področju prometnih in energetskih povezav. S hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović sta opozorila na oblikovanje posebnega finančnega sklada pobude Tri morja, ki bi postal nov vir za financiranje velikih infrastrukturnih projektov.

Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je opozorila na okoljske probleme ter pozvala k inovacijam za bolj čiste, zelene rešitve. Češki predsednik Miloš Zeman je predlagal okrepitev pobude z dimenzijo varne preskrbe z vodo.

Ameriški sekretar za energetiko Rick Perry, je dejal da ZDA podpirajo EU in evropsko energetsko unijo za izboljšanje energetske oskrbe. V dopoldanskem pogovoru z novinarji se je zavzel za večjo razpršenost energetskih virov držav Srednje in Vzhodne Evrope, priložnost za to pa poleg ameriškega plina vidi v ameriških jedrskih reaktorjih. Perry ni skrival, da si želijo ZDA še povečati izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo.

Pahor je zvečer v predsedniški palači predsednike gostil na delovni večerji. Kot je izpostavil pred začetkom vrha, pričakuje, da se bodo na večerji pogovorili o zaključni izjavi, ki bi poudarila cilje te pobude - podporo projektom za krepitev infrastrukturne povezanosti, zlasti na prometnem in energetskem področju, pa tudi digitalno transformacijo.

Vzporedno s političnim vrhom je potekal poslovni forum, ki ga je odprl premier Marjan Šarec. Tudi on je v govoru poudaril pomen boljše povezljivosti za uspešnejšo in bolj vzdržno prihodnost ter opozoril na pomen kohezije. Prepričan je, da bo boljša digitalna energetska in prometna povezanost srednje in vzhodne Evrope koristna za EU kot celoto. "Vse tri so ključne za gospodarski razvoj regije, izboljšanje življenjskega pogojev, zaposlitvenih možnosti in inovacij," je dodal.

V okviru foruma je potekalo več panelov.

Na panelu o inovacijah so predstavniki petih inovativnih podjetij iz regije predstavili svoje dosežke. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je menil, da v EU voditelji držav ne slišijo dovolj pogosto mladih, dinamičnih in zagonskih podjetij. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pa je poudarila, da si podjetniki želijo hitrejšega odzivanja vlade na njihove potrebe. Bolgarski minister za gospodarstvo Emil Karanikolov je izpostavil pomen digitalizacije in inovacij.

Udeleženci panela o energetiki so se strinjali, da je ena od prioritet držav, ki so se združile v okviru pobude Tri morja, oblikovanje in zagotavljanje močne energetske infrastrukture ter čim večje energetske suverenosti. Pozornost so posvetili tudi terminalu za utekočinjeni zemeljski plin, ki ga gradijo na Krku.

Na panelu o prometu so se govorci na čelu z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc strinjali, da je prometna povezljivost ključna za uravnotežen družbeni in gospodarski regionalni razvoj. Sodelujoči na panelu so izpostavili tudi pomen sodelovanja, saj promet presega državne meje. "Če se ustavi promet, se ustavi vse," je dejala Bulčeva.

Na forumu so predstavili tudi 17 projektov za krepitev povezanosti na področjih prometa, energetike in digitalizacije. Med predstavljenimi projekti je tudi trenutno največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, drugi tir Koper-Divača.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob robu foruma z madžarskim zunanjim ministrom Peterom Szijjartom podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju energetike, predvsem na področju povezovanja plinovodov in visokonapetostnih daljnovodov.

Vrh se bo sklenil v četrtek. Poslovni del bo še naprej v Ljubljani, predsedniški del pa bo imel plenarno zasedanje na Brdu pri Kranju.