c S
Teš konec leta 2020 predvidoma v sosežig iz odpadkov 05.06.2019 15:31 Velenje, 05. junija (STA) - Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo predvidoma konec leta 2020 zaradi rasti cen premoga začela s sosežigom iz odpadkov. Do takrat bo vodstvo Teša dobro preučilo vhodne parametre oz. ocenilo vpliv vhodne surovine na okolje, je danes v izjavi za medije po energetski konferenci v Velenju napovedal začasni direktor Teša Mitja Tašler.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić je dejal, da so prve analize tega sosežiga vzpodbudne, pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja pa je treba narediti še študijo presoje okoljskih vplivov. Ocenil je, da bo to gorivo iz smeti ob zviševanju cen premoga zagotovilo ekonomično poslovanje Teša, ki ima odlično infrastrukturo na eni strani, na drugi strani pa premog v Evropi izgublja mesto energenta.

Po Nikolićevem mnenju bi bil uvožen premog najslabša opcija za Teš, plinske elektrarne pa niso prava rešitev, ker so dražje od premoga. Evropa postaja odvisna od energenta, ki ga nima, a to je plin, je dejal.

Dodal je še, da je po trenutnih načrtih zaustavitev petega bloka predvidena med letoma 2027 in 2030, šesti blok pa naj bi ustavili leta 2054, ko bo prenehal obratovati Premogovnik Velenje.

Po besedah generalnega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba aktivno sodelujejo pri pripravi posebnega zakona o zapiranju rudnika, ki določa strategijo delovanja premogovnika do zapiranja in za obdobje zapiranja, ki poteka daljši čas, ter določa višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja, vključujoč nadomestilo za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do končnega zaprtja ter sredstva za razvojno prestrukturiranje celotne Šaleške doline.

Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje mora poleg zaprtja omogočiti tudi pravično tranzicijo v brezogljično družbo, je dejal Golob.

Zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, so po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin konec lanskega leta znašale 109,35 milijona ton. Trenutno imajo v Premogovniku Velenje torej na razpolago še vedno več kot 107 milijonov ton premoga in bodo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi plani obratovanja Teša 6 predvidoma odkopavali do leta 2054.

Ministrstvo za infrastrukturo je, tako Golob, oblikovalo medresorsko delovno skupino, v kateri sodeluje tudi Premogovnik Velenje, za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo koordinirala in usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in za sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije.

O načrtu dolgoročne zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo je spregovoril direktor Elesa Aleksander Mervar. Pojasnil je, da s potrditvijo pariškega sporazuma dobiva globalna strategija za zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov prvič konkretne in zavezujoče okvirje.

EU ima pri teh globalnih strategijah vodilno vlogo in ambiciozne cilje, katerim se bo morala podrediti tudi Slovenija. Po besedah Mervarja bi praviloma morala Slovenija še letos dobiti nacionalni energetsko podnebni načrt do leta 2030, energetski koncept Slovenije do leta 2050 in strategijo toplogrednih plinov do leta 2050.

Dejal je tudi, da je Slovenija po nizkoogljični proizvodnji električne energije v samem vrhu držav EU, zato hitenje ni priporočljivo. Meni tudi, da Teš lahko obratuje, dokler je na voljo velenjski lignit s kakovostjo in količino, ki bo zagotavljala nižje variabilne stroške, kot znaša grosistična prodajna cena. Strošek emisijskih kuponov pa se mora obravnavati kot finančno nevtralni posel države.