c S
Dodatne izzive poslovnemu svetu prinaša sistemska nestabilnost 05.06.2019 13:09 Ljubljana, 05. junija (STA) - Sistem globalnega ekonomskega upravljanja je pred spremembami, ki bodo najbolj vplivale na majhne države. Ker je med njimi tudi Slovenija, se bomo morali naučiti živeti s sistemsko nestabilnostjo, je na konferenci o kompleksnosti poslovnega sveta v Ljubljani opozoril ekonomist Mojmir Mrak. Med glavnimi razlogi so geopolitične napetosti.

Kot je na konferenci, ki sta jo pripravila Akademija časnika Finance in Prva kreditna zavarovalnica, dejal Mrak, je sistem globalnega ekonomskega upravljanja v težave zašel zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti, negativnih vidikov globalizacije in neprilagodljivosti mednarodnih organizacij. "Trend razpadanja je dobil dodaten zagon z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim konceptom 'najprej Amerika'," je dodal.

Opozoril je, da Svetovna trgovinska organizacija danes ne deluje tako, kot bi morala. "Ključni instrument za reševanje trgovinskih sporov je mrtev," je pojasnil. Ena od posledic so naraščajoče težnje po dvostranskih dogovorih, na katerih med drugim temelji novi sistem, ki se vzpostavlja.

Problematika takšnih dogovorov pa je v dejstvu, da so že v osnovi netransparentni, poleg tega pa se lahko zelo hitro spreminjajo, je opozoril profesor. "Prihajamo v svet, ki je netransparenten, izrazito ozko usmerjen in odvisen od pogajalske moči. Naučiti se bomo morali živeti s sistemsko nestabilnostjo, ki pa je lahko predvsem za majhne države zelo problematična," je dejal.

Če se bo protekcionizem nadaljeval, bo zelo verjetno povzročil tudi valutne spremembe. Pri tem je Mrak izpostavil tekoči račun plačilne bilance Nemčije, ki ima globalno gledano "nenormalno velik presežek".

EU je po Mrakovem mnenju danes institucionalno bistveno bolj robustna kot pred desetletjem, so se pa starim izzivom pridružili novi. Med institucionalnimi izzivi je navedel spreminjanje tradicionalne strukture odločanja, ki se kaže ob oblikovanju novega Evropskega parlamenta, in še vedno nepredvidljivi brexit. Med politično-varnostnimi izzivi pa so kompleksni odnosi z ZDA, vse večja prisotnost Kitajske v Evropi in odnosi s sosednjimi državami, zlasti Rusijo.

Mrak je opozoril še, da je Slovenija po letu 2013 ostala brez krovne strategije, saj je strategija 2030 namreč "praktično neuporabna". Zato je treba po njegovih besedah oblikovati strateške prioritete na osnovi prednosti, ki so predvsem v logistiki, turizmu in visokih tehnologijah. "V novi evropski finančni perspektivi bo denarja manj, predvsem za klasične stvari v proračunu, torej za kohezijo in kmetijstvo," je še dodal.

O izzivih, ki jih prinaša kompleksnost poslovnega sveta, so razpravljali tudi na okrogli mizi v nadaljevanju konference. Po besedah ekonomista družbe Coface za srednjo in vzhodno Evropo Grzegorza Sielewicza je za vlagatelje ob vseh negotovostih ključna ravno predvidljivost, zato lahko pri nekaterih razumljivo nastopijo težave.

Pri nepredvidljivostih sta z Mrakom izpostavila brexit, ki pa ga po besedah britanske veleposlanice v Sloveniji Sophie Honey ne bi smeli obravnavati kot katastrofo. Prepričana je, da bo Velika Britanija tudi po brexitu konstruktivno sodelovala z EU.

Sogovorniki so govorili tudi o globalnem ohlajanju gospodarske rasti, pri čemer sta direktorja družb Nektar Natura in Incom Tomaž Lah in Boštjan Jerončič kot predstavnika živilske industrije izrazila optimizem glede prihodnjih obetov.