c S
Na konferenci o podatkih kot pomembnem orodju za upravljanje zdravstvenega sistema 05.06.2019 07:09 Ljubljana, 04. junija (STA) - Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je med 2. in 4. junijem gostilo mednarodno konferenco Evropske zveze bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij HOPE Agora 2019. Na konferenci je sodelovalo več kot 320 udeležencev iz 27 držav, ki so izmenjali izkušnje pri uvajanju z dokazi podprtega odločanja v zdravstvenem menedžmentu.

Konferenca, ki je bila 38. po vrsti, je bila tudi ena največjih konferenc v zgodovini HOPE. Pomeni pa tudi zaključek letnega programa evropskih izmenjav, v okviru katerih menedžerji zdravstvenih organizacij za en mesec obiščejo drugo državo, kjer se seznanijo s praksami gostiteljev, na konferenci pa predstavijo svoje izkušnje, je v današnji izjavi za javnost pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenija Marjan Pintar.

Združenje je konferenco soorganiziralo skupaj z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Generalni direktor slednjega Marjan Sušelj je opozoril, da je tudi tokratna razprava potrdila, da vlaganje v podatke in informacije pravzaprav pomeni vlaganje v ključno infrastrukturo.

Na podlagi podatkov, ki jih je mogoče izluščiti iz številnih stikov z bolniki, podatkov o novih zdravstvenih tehnologijah in njihovi učinkovitosti, o učinkovitosti zdravil se je mogoče bolj kompetentno in bolj odgovorno odločati, kaj bomo uporabljali oziroma kaj ni smiselno uvajati v slovenski prostor, je poudaril Sušelj.

Prav tako so podatki lahko podlaga pri načrtovanju mreže zdravstvenega varstva, da bi v manjši meri prihajalo do bolečih ozkih grl, je ob aktualnih kadrovskih težavah na primarni ravni opozoril Sušelj. "Če spremljamo, kakšni so bili v preteklem obdobju stiki posameznega bolnika z zdravstvenim sistemom, pa kakšne so obolevnosti, kakšna patologija se pojavlja, katere kronične bolezni se pričakuje v večjem obsegu, potem lahko bolje načrtujemo in se odločamo, kam je smiselno vlagati, katere specialiste bomo rabili v naslednjih 15 letih," je pojasnil.

Ob nedavno razkritih napakah v čakalnih seznamih v zdravstvu je Pintar poudaril, da je skrb za stalno izboljševanje kakovosti podatkov in zaupanje vanje zagotovo nekaj, za kar si morajo vsi prizadevati. Bo pa najbrž vedno prihajalo tudi do zdrsov.

Po besedah Sušlja glede na predstavitve, kaj se na področju informatizacije in digitalizacije dogaja v drugih državah, ni mogoče reči, da slovenski prostor zelo odstopa. Je pa mnenja, da smo v Sloveniji na področju e-zdravja premalo vlagali in doseglo, in da je nedvomno še prostor za izboljšave.

Kot je dejal programski vodja konference Mircha Poldrugovac z Univerze v Amsterdamu, so bili na konferenci predstavljeni tudi zanimivi primeri drugih držav. V Estoniji denimo poteka projekt zbiranja bioloških vzorcev pomembnega dela prebivalstva, da bi skozi genomske analize izboljšali zdravje populacije.

Je pa Poldrugovac pri tem opozoril, da so tudi v razpravi ugotavljali, da izkušenj iz enega okolja ni mogoče kar prenesti v drugega, in je treba razumeti tudi kontekst, kulturne posebnosti. Sušelj pa je dodal, da se je treba zavedati tudi, da imamo še vedno opravka z občutljivimi osebnimi podatki.