c S
Koroški župani na svetu regije predvsem o zdravstvenih temah 04.06.2019 13:40 Slovenj Gradec, 04. junija (STA) - Svet Koroške regije je na današnji seji pretresal predvsem zdravstvene teme. Seznanil se je z lanskim poslovanjem in načrti za letos Koroških lekarn in Zdravstveno reševalnega centra Koroške, podprl je prizadevanja za izgradnjo novega kirurškega bloka regijske bolnišnice, prav tako se je dotaknil reševanja nujne medicinske pomoči v regiji.

Glede trenutno najbolj aktualne zdravstvene problematike v regiji, urejanja sistema nujne medicinske pomoči v regiji in vključevanja zdravnikov družinske medicine v hitre preglede regijskega urgentnega centra, je Svet Koroške regije danes direktorico Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK) Marijano Kašnik pooblastil, da skliče sestanek z direktorji vseh zdravstvenih domov na Koroškem, da skupaj pripravijo "vzdržen model", potem ko so strokovne usmeritve dobili od ministrstva za zdravje.

Doslej so se izmed zdravnikov štirih koroških zdravstvenih domov v delo urgentnega centra vključevali samo zdravniki Zdravstvenega doma (ZD) Slovenj Gradec, ki so aprila opozorili na preobremenjenost in nekateri preklicali soglasja za nadurno delo.

Kašnikova je danes povedala, da se v delo urgentnega centra vseskozi vključujejo tudi njihovi zdravniki, sicer pa se je zavzela za to, da se sistem nujne medicinske pomoči v regiji uredi tako, da bo pravičen in da bodo vsi zdravniki približno enako obremenjeni. Prav tako mora sistem zagotavljati enako dostopnost do nujne medicinske pomoči za vse prebivalce regije, ne glede na to, kje kdo živi, je poudarila. Med drugim dodatne možnosti vidi v vključevanju zdravnikov iz drugih regij, pa tudi iz bolnišnice, od koder bi se lahko vključevali denimo specializanti urgentne medicine in anesteziologi.

Ministrstvo za zdravje se je v reševanje problematike intenzivno vključilo po aprilskih opozorili zdravnikov ZD Slovenj Gradec. Ministrstvo je opravilo analizo stanja in Svetu Koroške regije v ponedeljek poslalo predlog rešitev prihodnje ureditve nujne medicinske pomoči, ki je na Koroškem urejena drugače kot drugje v Sloveniji, in predloge sklepov. Svet regije naj bi o vsem odločal predvidoma konec prihodnjega tedna, ko naj bi bil znan tudi že rezultat dogovorov med direktorji koroških zdravstvenih domov in ZRCK.

Svet regije je danes podprl tudi prizadevanja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za gradnjo novega kirurškega bloka. Župani so po vzoru odbora za spremljanje projekta tretje razvojne osi danes oblikovali delovno skupino, ki bo spremljala ta projekt. Direktor bolnišnice Janez Lavre od delovne skupine pričakuje "politično" podporo projektu, ki je po njegovih besedah nujen, saj je objekt starega kirurškega bloka dotrajan, stavba se poseda in je nevarna.

Stari kirurški blok je bil do leta 2017 del nacionalnega razvojnega programa, nato pa je iz načrtov izpadel, je povedal Lavre. Naložba je po grobih ocenah vredna od 35 do 40 milijonov evrov skupaj z opremo in predvideva nadomestno gradnjo na območju nekdanjega kloštra, kamor bi preselili bolnike, ki so nameščeni v starem kirurškem bloku, sledila bi rušitev bloka in novogradnja, v prej zgrajeni nadomestni stavbi pa bi uredili ambulante.

Na ministrstvu za zdravje so glede razlogov za izpad te naložbe iz načrtov za STA pojasnili, da "trenutno za nadaljevanja novogradnje niso na voljo razpoložljiva finančna sredstva, bo pa ministrstvo takoj, ko bo proračun to omogočal, pristopilo k preučitvi možnosti financiranja projekta".

Kot predstavniki ustanoviteljic so se župani koroških občin danes seznanili tudi s poslovanjem in načrti ZRCK in Koroških lekarn. ZRCK je lansko leto zaključil s primanjkljajem v višini 25.000 evrov, od tega je del pokril s presežkom prihodkov iz preteklih let, preostalih okoli 18.000 evrov pa že v začetku letošnjega leta skozi sanacijski program. Kašnikova je bila sicer na razpisu edina kandidatka za novo štiriletno vodenje ZRCK, župani pa so k njenemu imenovanju danes dali soglasje.

Bolje od ZRCK so poslovale Koroške lekarne, ki so lansko leto sklenile s presežkom v višini 337.000 evrov. Od tega bodo lekarne 213.000 evrov namenile občinam ustanoviteljicam, ostalo pa za lastni razvoj dejavnosti.