c S
Kmetijska podjetja lani izboljšala poslovanje 04.06.2019 09:08 Ljubljana, 04. junija (STA) - V Sloveniji sta lani v kmetijstvu in lovu ter z njima povezanimi dejavnostmi delovali 302 podjetji s skupaj 1791 zaposlenimi. Podjetja so skupaj ustvarila 189 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 11 milijonov evrov čistega dobička, potem ko so leta 2017 predvsem zaradi vremenskih neprilik končala z izgubo. Lani je bila letina dobra.

"Vsi indeksi kažejo, da je panoga lani, glede na to, da je bila letina na določenih poljščinah izredno ugodna, dosegla boljše kazalnike," je nedavno v Ljubljani pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenega v kmetijskem podjetju je bila po njenih pojasnilih lani 1358 evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 38.522 evrov. Slednja se je zvišala, leto prej se je namreč ustavila pri 32.558 evrov. Kmetijska podjetja medtem v letni državni proračun prispevajo okoli 24 milijonov evrov različnih davkov in socialnih prispevkov.

Podjetja v panogi kmetijstva imajo po pojasnilih Zagorčeve organizirano proizvodnjo z več kot 3500 družinskimi kmetijami in dostikrat igrajo vlogo zadrug. Povezujejo namreč kmetijsko pridelavo, tako na strani načrtovanja pridelave ali prireje kot potem tudi odkupa pridelkov.

Kmetijska podjetja po njenih pojasnilih zalagajo tudi sredstva, da kmetje lahko investirajo oz. sploh nastavijo pridelavo ali prirejo. "Lahko rečemo, da tudi omogočajo neko stabilno nabavno in proizvodno verigo," je pomen kmetijskih podjetij poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in dodala, da omogočajo tudi prenos znanja in raziskav.

Kot je dejala Zagorčeva, kmetijska podjetja vlagajo napore v povečanje prireje mesa, predvsem prašičjega, stremijo tudi k izboljšanju proizvodnje žit in zelenjave. "Ključnega pomena za dvig prehranske varnosti je povečanje proizvodnje v kmetijstvu," je še dodala.

Kmetijska podjetja so lansko leto končala s 189 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, potem ko jih je bilo leto prej za okoli 177 milijonov evrov, in 11 milijonov evrov čistega dobička, potem ko so leto 2017 končala z 2,44 milijona čiste izgube.

Izgubo v letu 2017 so vknjižila po dveh letih dobička, predvsem zaradi vremenskih neprilik, ki so imele negativno posledico na letino. Kmetijstvo je leta 2017 namreč zaznamovala spomladanska pozeba, poleti pa še visoke temperature in suša.

Vreme lani ni imelo tako izrazitega negativnega vpliva na kmetijsko proizvodnjo. Ob manj ekstremih so se letine veselili predvsem sadjarji in vinogradniki, letini jabolk in grozdja sta bili namreč rekordni. V povprečju je bila dobra tudi letina krompirja ter hrušk, sliv, češpelj, ameriških borovnic in malin.

Slabšo letino je imel medtem sektor žit - količinsko gledano je bila npr. letina pšenice najslabša v zadnjih 10 letih. Nekateri zelenjadarji so se soočili z manjšimi pridelki kapusnic, čebulnic, plodovk, stročnic, pa tudi špargljev in artičok, sorazmerno pa so bili dobri pridelki solate in korenja.