c S
Slovenija dejavna in resna partnerica 03.06.2019 07:20 Bruselj, 02. junija (STA) - Generalni direktor službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam Maarten Verwey prihaja prihodnji teden v Slovenijo na pogovore o možnih projektih za prihodnje leto. Pomembna usmeritev bodo reformna priporočila, ki jih bo Bruselj objavil v sredo. Slovenija je dejavna in resna partnerica, je ocenil v pogovoru za STA.

Pod vodstvom Nizozemca Verweya v službi za podporo strukturnim reformam dela 190 uradnikov. Večinoma so nameščeni v Bruslju, nekaj jih je v Atenah, nekaj pa tudi v drugih članicah, na primer eden v Zagrebu. V Sloveniji služba nima predstavnikov, sta pa v bruseljski ekipi tudi dva Slovenca.

Reforme niso enkraten ukrep, temveč stalen proces

Poslanstvo službe je načelo, da reforme niso enkraten ukrep, temveč stalni proces prilagajanja spreminjajočemu se svetu okrog nas, je v pogovoru z STA pred obiskom v Sloveniji izpostavil Verwey.

Zlati pravili sta, da je treba reformirati, ko sije sonce, in da je treba vseskozi skrbeti za reformne temelje, tako da so ti pripravljeni, ko napoči čas za velike politične odločitve. Včasih se leta nič ne premakne, potem pa se lahko v pravem političnem trenutku na hitro zgodijo velike reforme, je ponazoril.

Namen obiska priprave na nov krog projektov, rok za oddajo vlog konec oktobra

Verwey odhaja v Slovenijo na niz sestankov s slovenskimi oblastmi v sklopu priprav novega kroga možnih projektov, ki se bodo financirali v okviru programa za podporo strukturnim reformam. Rok za oddajo vlog za financiranje projektov v prihodnjem letu je konec oktobra.

Generalni direktor pred obiskom poudarja pomen dialoga in zgodnje razprave o tem, na katerih področjih želi članica podporo, saj to zagotavlja ustrezno premišljenost in pripravljenost projektov, preden jih služba obravnava, ter tudi olajša njihovo izvajanje.

Ključen partner službe je ministrstvo za finance v vlogi usklajevalnega organa, pogovarjal pa se bo tudi s predstavniki drugih organov, predvsem tistih, pristojnih za področja, na katerih Slovenija dobiva evropska priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje.

Generalni direktor bo v Sloveniji sodeloval tudi na dogodku v okviru evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in reformnih politik članic EU pod nadzorom Bruslja, ki ga je unija vzpostavila sredi krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na prihodnje krize.

Evropska komisija bo namreč v sredo objavila nov letni sveženj proračunskih in reformnih priporočil za članice, tudi Slovenijo. Ta bodo njen nasvet članicam, na katera področja naj se usmerijo pri uporabi podpore za reforme.

Slovenija je v minulih letih iz Bruslja dobivala zlasti pozive k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju ter nadaljnjim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Začelo se je s projektno skupino za Grčijo, zdaj služba pomaga 26 članicam EU

Zametki službe segajo v leto 2011, ko je unija ustanovila ad hoc projektno skupino v podporo Grčiji pri izvajanju strukturnih reform, opredeljenih v okviru programa pomoči za državo, nadaljevalo s podporno skupino za Ciper, nato pa so leta 2015 vzpostavili sedanjo službo, ki ponuja podporo vsem članicam EU.

Služba ima na leto na voljo okoli 80 milijonov evrov. V okviru prihodnjega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 je Evropska komisija predlagala znatno finančno okrepitev, a pogajanja o tem še potekajo, tako da podrobnosti nove ureditve za zdaj niso znane.

Podpora strukturnim reformam ni obvezna, posreduje se na željo, pobudo članic. Služba ne more financirati vsake prošnje, povpraševanja je bilo do sedaj bistveno več, kot je bilo odobrenih projektov.

Ključno merilo evropska reformna priporočila

Projekt ima dobre možnosti za podporo, če naslavlja izzive, opredeljene v letnih evropskih proračunskih ali reformnih priporočilih, ki so v bruseljskem žargonu poznani po okrajšavi CSR, ali če prispeva k uresničevanju evropskih ciljev, na primer podnebnih ali energetskih. Lahko pa služba podpre tudi projekt za izvajanje reform, ki niso izpostavljene v okviru evropskega semestra, če članica dovolj dobro utemelji, da je to v posebnem nacionalnem interesu.

Okoli 60 odstotkov doslej odobrenih projektov naslavlja izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, okoli 30 odstotkov se jih nanaša na projekte, ki prispevajo k uresničevanju evropskih ciljev, pri okoli desetih odstotkih pa gre za naslavljanje specifičnih nacionalnih vprašanj.

Slovenija zelo dejavna in resna partnerica, izstopa zdravstveni sektor

Slovenija, ki je začela podporo uporabljati v prvem valu za Grčijo in Ciprom, je zelo dejavna in resna partnerica, poudarja Verwey. Izpostavlja dobre izkušnje s slovenskimi predstavniki, ki da običajno dobro vedo, kaj hočejo, česar ni mogoče vselej reči.

V letih 2017-2019 je služba izbrala okoli 40 slovenskih projektov v vrednosti čez šest milijonov evrov, kar je več kot 70 odstotkov vlog, ki jih je prijavila Slovenija. Slovenija je med članicami z največ projekti.

Služba je podporo strukturnim reformam v Sloveniji doslej namenila za širok razpon področij, na primer bančni nadzor, reformo pravosodja, davčno politiko, finančne storitve, trg dela, neposredne tuje naložbe, upravljanje državnih podjetij itd.

Izstopa pa zdravstveni sektor, v katerem so na primer financirali projekte v povezavi z razvojem sistema dolgotrajne oskrbe, poravnavo bolnišničnih stroškov, oceno učinkovitosti zdravstvenega sistema, kakovostjo oskrbe in varnostjo pacientov.

Verwey kot zanimivost izpostavlja, da pri kar nekaj projektih sodelujejo z Banko Slovenije. Izpostavil pa je tudi netipičen projekt varne hiše za spolno zlorabljene otroke, pri katerem sodelujejo s pravosodnim ministrstvom.

Sicer pa generalni direktor na splošno ugotavlja upočasnitev reformnega tempa, odkar unija ni več v primežu krize, in opozarja, da potreba po nujnih reformah, kakršna je na primer problematika staranja prebivalstva, ki je v Sloveniji izjemno občutljivo vprašanje, ne bo kar sama izginila, zato jo je nujno nasloviti.