c S
Slovenija z najslabšim osnutkom energetsko-podnebnega načrta 20.05.2019 07:28 Ljubljana, 19. maja (STA) - Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation.

Poročilo Planning for Net Zero: Assessing the draft National Energy and Climate Plans analizira 28 osnutkov nacionalnih energetsko in podnebnih načrtov z vidika zadostnosti nacionalnih ciljev, celovitosti in podrobnosti predvidenih politik in ukrepov ter kakovosti in odprtosti procesa njihove priprave, so sporočili iz slovenske okoljske nevladne organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Osnutek, ki ga je pripravila Slovenija, je ocenjen najslabše, saj so mu pripisali le 3,2 točke od 100 možnih. "Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti - zaveze, ki izhaja iz Pariškega sporazuma," so poudarili v Focusu.

Poročilo je sicer naročila fundacija European Climate Foundation (ECF), pripravila pa sta ga inštituta Ecologic Institute in Climact.

"Ogljično nevtralno gospodarstvo se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebna sta osredotočenost na cilj in ustrezno načrtovanje," so pojasnili v Focusu. Nacionalni energetski in podnebni načrti, pripravljeni do leta 2030, predstavljajo priložnost, da si države zastavijo korake na poti do varne podnebne prihodnosti in hkrati izkoristijo gospodarske in družbene koristi, ki jih podnebno ukrepanje lahko prinese.

Vse države EU, še posebej pa Slovenija, morajo načrte v naslednjih mesecih bistveno izboljšati - cilje uskladiti s potrebami za doseganje ogljične nevtralnosti v skladu s Pariškim dogovorom, v načrte vnesti več podrobnosti o politikah, instrumentih in potrebnih finančnih virih ter v procese vključiti nacionalne deležnike, so izpostavili v nevladni organizaciji. Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.

Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino. Med drugim predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 odstotkov glede na leto 2005.