c S
Visokošolski sindikat podpira znanstvenoraziskovalni zakon, a pričakuje jasna določila glede delitve denarja 17.05.2019 13:37 Ljubljana, 17. maja (STA) - V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpirajo namen predloga zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, da se proračunsko financiranje znanosti dvigne na vsaj en odstotek BDP do leta 2025, vendar ob tem pričakujejo jasna določila glede načina delitve dodatnega denarja. Sindikat pričakuje podaljšanje javne razprave, ki se sicer končuje v soboto.

Skupščina visokošolskega sindikata je med drugim obravnavala predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo v javno razpravo, in sprejela nekaj stališč, so danes sporočili iz sindikata.

Nasprotujejo ohranjanju in krepitvi ureditve, ko država in Agencija za raziskovalno dejavnost RS vsebinsko in personalno odločilno vplivata na znanstveno delo kot temeljno področje univerzitetne avtonomije. Z novim predlogom se ta vpliv po mnenju sindikata širi na celotno področje "stabilnega financiranja", nova pooblastila pa "dobivajo tudi drugi resorji izvršne oblasti".

V sindikatu zahtevajo dostop visokošolskih učiteljev, sodelavcev z raziskovalno obveznostjo in raziskovalcev do materialnih sredstev za raziskovanje, nasprotujejo tudi odstopom od zakona o delovnih razmerjih, ki bi dokončno legalizirali prekarni položaj raziskovalcev.

Prav tako nasprotujejo "dvojnim plačam", ki bi akademske delavce razslojevale glede na profitabilnost dejavnosti in položaj znotraj institucije ter bi pomenile odstop od načela veljavnega plačnega sistema - enako plačilo za primerljivo delo.

Zavračajo tudi vzporedno zamisel o samostojnih podjetnikih kot pogodbenih "izvajalcih" raziskovalne dejavnosti in degradacijo znanosti na raven "predstopnje" aplikativnega raziskovanja in komercializacije rezultatov.

Zahtevajo udeležbo predstavnikov zaposlenih v visokem šolstvu v razvojnem svetu in varovalke za neodvisno delovanje komisije za etiko v znanosti ter podpirajo prizadevanja za odprti dostop do javno financiranih publikacij.

V visokošolskem sindikatu so presenečeni nad dejstvom, da predlagatelj sploh ni poskusil definirati raziskovalnih dejavnosti v javnem interesu, ki so nato upravičene do proračunskega financiranja, ob tem pa skuša znotraj javnih raziskovalnih ustanov vključno z univerzami na široko odpreti vrata lovu na dobiček.

Zato pričakujejo, da bo ministrstvo podaljšalo javno razpravo in z vključitvijo širšega kroga udeleženih v znanosti omogočilo nastanek predloga, ki bi namesto kratkoročnega dobička posameznikov postavil v ospredje znanstveno skupnost in dolgoročne razvojne interese družbe, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Na predlog zakona je do danes prispelo okoli 30 pripomb, največ na koncesije, so za STA sporočili z ministrstva.