c S
DZ prižgal zeleno luč enotni ureditvi področja poslovne skrivnosti 26.03.2019 14:58 Ljubljana, 26. marca (STA) - DZ je z 49 glasovi za in sedmimi proti sprejel zakon o poslovni skrivnosti, ki prek prenosa direktive EU iz leta 2016 v slovenski pravni red na enem mestu ureja področje poslovne skrivnosti in njene zaščite. V parlamentarnem postopku je bila ob tem v zakon vnesena izjema za parlamentarne preiskave.

Z zakonom se tako v slovenski pravni red prenaša direktiva EU, katere namen je, da se poenoti pomen poslovnih skrivnosti na notranjem trgu EU ter zagotovi zadostna in skladna raven sodne zaščite v primeru njene protipravne pridobitve, uporabe in razkritja. Slovenija bi morala direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti že sredi minulega leta.

Zakon je usmerjen tako v uskladitev slovenskega pravnega reda z direktivo kot v poenoteno ureditev področja poslovnih skrivnosti, ki je danes urejeno v več zakonih, ter s tem povečanje preglednosti, predvidljivosti in ravni zaščite poslovnih skrivnosti. S tem naj bi bolje zaščitili znanje, izkušnje in poslovne informacije podjetij ter povečali njihovo učinkovitost in konkurenčnost.

Zakon določa popolnoma nov pojem poslovne skrivnosti, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane in lahko dosegljive, imajo določeno tržno vrednost in za katere je imetnik poslovne skrivnosti zadostno ukrepal, da jo je ohranil kot poslovno skrivnost. Zaradi jasnejšega razlikovanja zakon loči med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti.

Z namenom zaščite poslovne skrivnosti je del zakona namenjen ureditvi sodnega varstva s tem, da se določajo tožbeni zahtevki, ki jih lahko imetnik poslovnih skrivnosti vloži zoper kršilca, in pravica do povrnitve škode. Opredeljuje se tudi začasna odredba za takojšnjo prenehanje kršitev, definirajo pravila, s katerimi bo zagotovljeno varstvo zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom in po njem ter določajo primeri, ko se zaradi zaščite drugega upravičenega interesa pravno varstvo imetniku poslovnih skrivnosti odreka. S temi izjemami se ureja tudi aktivnosti t. i. žvižgačev, ki razkrijejo sporna ravnanja podjetij ali drugih organizacij.

Od poslanskih skupin so besedilu zakona nasprotovali le v Levici, kjer so ocenjevali, da prekomerno ščiti ekonomske interese bank, podjetij in drugih imetnikov poslovne skrivnosti, na drugi strani pa ne podaja zadostne zaščite delavcev, aktivistov, novinarjev in državljanov, ki zaradi uresničevanja javnega interesa, delavskih pravic ali pravice do obveščenosti poslovno skrivnost razkrijejo.

Neučinkovita se Levici zdi tudi zaščita žvižgačev, določitev protipravne pridobitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti pa je po njihovem preširoka, saj bodo podjetja lahko tožila zaposlenega, ki si je prilastil poslovno skrivnost, ne da bi sploh vedel, da gre zanjo. Ocenili so namreč, da ne v členih zakona niti v obrazložitvah niso opredeljeni kriteriji, po katerih je sploh možno presoditi, kdaj in v kakšnih okoliščinah bi oseba morala vedeti, da gre za poslovno skrivnost.

Opozorili so tudi, da zakon opredeljuje le zakonito pridobitev, ne pa tudi zakonite uporabe in razkritja poslovne skrivnosti. Čeprav torej zakon pridobitev poslovne skrivnosti za namen uresničevanja pravic delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja opredeljuje kot zakonito, še vedno dopušča, da se uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti za ta namen tolmači kot protipravna, so pojasnili.

Tudi zato so predlagali dve dopolnili, ki bi te njihove pomisleke odpravili, a podpore nista dobili. Podporo zakonu so zato odrekli.