c S
Umar: Vpliv brexita na Slovenijo s posrednim učinkom 22.03.2019 08:05 Ljubljana, 22. marca (STA) - Vpliv brexita na Slovenijo bi bil neposredno majhen, večji in težje merljiv pa bi bil posredni učinek prek držav, s katerimi Slovenija opravi največ mednarodne menjave. Dolgoročni učinek brexita brez dogovora na dodano vrednost Slovenije različne študije ocenjujejo na med minus 0,2 do minus enega odstotka BDP, je ugotovil Umar.

Medtem bi bile posledice za Slovenijo v primeru dogovorjenega izstopa Velike Britanije iz EU manjše in so ocenjene na med minus 0,1 in minus 0,25 odstotka BDP. To bi veljalo zlasti v primeru potrditve trenutnega ločitvenega sporazuma, ki predvideva, da Združeno kraljestvo ostane del carinskega območja, v najnovejši publikaciji Pomladanska gibanja ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

"V primeru uvedbe carin bi se obseg bilateralne trgovine med Slovenijo in Združenim kraljestvom zmanjšal, z najvišjim negativnim učinkom na elektro, avtomobilsko, farmacevtsko in kovinsko industrijo. Vpliv bi čutil tudi izvoz storitev, zlasti na področju potovanj in turizma ter transporta," so v Umarju povzeli različne študije, ki so bile narejene v času od najave brexita.

Ker pa je neposredna povezanost teh dveh gospodarstev precej majhna, saj se Združeno kraljestvo z 1,9-odstotnim deležem v slovenskem blagovnem izvozu med trgovinskimi partnericami uvršča na 14. mesto, bi bil neposredni negativni učinek na izvoz in BDP majhen. Malo večji bo posredni učinek zaradi povezanosti Slovenije predvsem z Nemčijo in Francijo, so dodali.

Bo pa imel brexit zaradi globine in kompleksnosti integracije med Združenim kraljestvom in preostalo EU negativne posledice za obe strani, ki bodo v posameznih državah ter dejavnostih različne. Medtem se nekatere posledice zaradi nejasnosti glede brexita že kažejo, saj vplivajo na gospodarsko razpoloženje v EU.

Rast trgovinskih tokov med stranmi se je namreč že upočasnila, začelo pa se je tudi preusmerjanje načrtovanih investicij iz Združenega kraljestva v druge države EU. "V zadnjih letih je EU-27 v Združeno kraljestvo neposredno izvozila za blizu šest odstotkov BDP blaga, podoben delež v BDP je dosegal tudi uvoz blaga od tam," so navedli.

Trgovina med ostalimi državami EU in Združenim kraljestvom poteka tudi posredno prek drugih držav, in sicer skozi zapletene globalne verige vrednosti, gospodarstva pa so dodatno povezana prek pretoka storitev, kapitala in ljudi ter proračuna EU.

"Rezultati različnih analiz v splošnem kažejo na majhen negativni dolgoročni učinek brexita s sklenjenim prostotrgovinskim sporazumom ali potrjenim izstopnim sporazumom na gospodarstvo EU. V primeru brexita brez dogovora pa bi bil ta negativni učinek na BDP opaznejši, a v povprečju EU ne večji od 1,6 odstotka, negativni učinek na zaposlenost pa ne večji od 0,7 odstotka," so zapisali v Umarju.

A, kot so poudarili, so ocenjeni negativni učinki za nekatere posamezne države EU opazno večji. Med najbolj izpostavljenimi so tiste, ki so s to državo neposredno tesno trgovinsko povezane, predvsem Irska, pa tudi Belgija, Nizozemska, Nemčija in Francija. Ob tem avtorji raziskav v svojih ocenah ne upoštevajo vseh možnih kanalov vplivanja, zato opozarjajo, da bi bili lahko izračunani učinki podcenjeni.