c S
GZS: Sporazum z Levico vodi v zatiranje zasebnega sektorja 20.03.2019 09:55 Ljubljana, 20. marca (STA) - V času, ko koalicijski partnerji podpisujejo sporazum o sodelovanju z Levico za letos, so v GZS opozorili, da ta vodi v zatiranje zasebnega sektorja. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili in predsednika vlade Marjana Šarca skupaj z Združenjem Manager pozvali na sestanek.

Ker vladna koalicija pred podpisom ni razkrila finančnih učinkov sporazuma, so analizo opravili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da naj bi se zaradi uveljavitve predlogov koalicije in Levice breme za gospodarstvo povečalo za najmanj 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda," so danes sporočili iz GZS.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je vlado pozvala k racionalnemu premisleku o nekaterih ukrepih, ki predstavljajo potencialno veliko breme za javne finance in zatirajo zasebni sektor. "V fazi pozne konjunkture je tak dogovor strel v koleno, zaradi katerega lahko gospodarstvo klecne," je opozorila.

Največje breme po njihovem predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki vsebinsko gledano povečujejo obremenitev dela. Slovenija, tudi po nedavni ugotovitvi OECD, že sedaj od socialnih prispevkov pobere precej več kot druge države OECD.

"Ta sporazum bi to neravnovesje še dodatno povečal. Prišlo bo do občutnega dviga bruto plač, kljub temu pa bi se upočasnila rast neto plač, kar je nasprotno od prizadevanja gospodarstva. Ob odsotnosti razvojne kapice, ki jo pozna večina držav EU, je težava še precej bolj izrazita za slovenske strokovnjake, ki so nosilci razvojnega preboja v podjetjih," so pojasnili.

Predlog postopnega dviga stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 22 odstotkov po njihovem prepričanju pošilja vlagateljem nenavadno sporočilo. "Študija OECD je pokazala, da je višina tega davka najbolj škodljiva za gospodarsko rast v državi," so poudarili in ocenili, da bodo vlagatelji z zvišanjem obdavčitve pri nas uhajali v davčno prijaznejša okolja.

Po predlaganem sporazumu bi se javna poraba povečala vsaj za 540 milijonov evrov. "Večanje vloge države gre pri tem pretežno na račun zasebne podjetniške iniciative in pomeni nacionalizacijo oz. ukinitev dela zasebnega sektorja. In to ob argumentaciji izboljševanja položaja dela zaposlenih, ki jih je s sedanjim sistemom javnega naročanja, ki preferira najnižjo ceno, vzpostavila država sama," so zapisali.

"Na prvi pogled prihranki za potrošnike ali boj proti prekarnosti obljubljajo všečen izid. Vendar se bo obseg potrebnih javnih izdatkov zaradi teh predlogov na srednji rok precej povečal, račun pa bomo poravnali davkoplačevalci," so še izpostavili. To se bo po njihovem odrazilo v potrebi po dodatnem dvigu davkov, najverjetneje tudi v obliki zvišanja DDV, hkrati pa se znižuje stopnja fleksibilnosti gospodarstva.

V Sloveniji imamo visok socialni standard, kljub temu da zaostajamo v konkurenčnosti gospodarstva za povprečjem EU. Da bi ga ohranili in dvignili, moramo zagotoviti predvsem ustrezno poslovno okolje, dvig produktivnosti in spoštovanje tistih, ki delajo. "Sporazum ne zagotavlja ničesar od tega, nasprotno, je zmes dragih populističnih ukrepov, uperjenih proti razvoju gospodarstva," so sklenili v GZS.