c S
Ministrstvo želi povečati obseg ekološkega kmetijstva 11.03.2019 12:54 Ljubljana, 11. marca (STA) - Ekološko kmetijstvo bo ena od prioritet razvoja kmetijstva v Sloveniji v prihodnje, je danes na posvetu v Ljubljani napovedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Z drugimi resorji nameravajo proučiti možnosti, da bi v javnem naročanju hrane zagotovili več lokalnih ekoloških živil.

Ekološko kmetijstvo je pomembno za razvoj podeželja, varovanje naravnih virov in zagotavljanje zdrave hrane ter je hkrati poslovna priložnost, je poudarila ministrica in dejala, da bo ekološko kmetijstvo pomemben del strategije razvoja kmetijstva za obdobje 2020-2030.

"Družba pričakuje kvalitetno hrano in umno gospodarjenje z naravnimi viri - potrošniki vse bolj v ospredje postavljajo svoje zdravje in zdravje okolja, v katerem živijo," je dejala.

Povpraševanje po takšni hrani narašča in Pivčeva upa, da se bodo kmetovalci pozitivno odzvali, saj da je ekološko kmetovanje poleg ostalega "resna podjetniška priložnost". Država namerava še naprej potrošnike osveščati in spodbujati njihovo povpraševanje po lokalni, ekološko pridelani hrani, na drugi strani pa prek svetovalnih službe spodbujati povezovanje in sodelovanje v proizvodni verigi.

Pivčeva je še napovedala, da bo medresorska delovna skupina pregledala zakonodajo s področja naročanja hrane v javnih zavodih ter iskala rešitve za več lokalne in tudi ekološke hrane v teh ustanovah. Povečati nameravajo tudi nadzor nad izvajanjem obstoječih določil v uredbi o zelenem javnem naročanju.

"Z javnim naročanjem lahko spremenimo stanje slovenskega ekološkega kmetijstva," je prepričana direktorica Mlekarne Krepko in vodja gospodarskega interesnega združenja Eko Krepko Sandra Turnšek, a pri tem poudarja, da se v zadnjih letih kljub zagotovilom državnih organov ni spremenilo veliko. Opozorila je, da ministrstva na eni strani poudarjajo, kako podpirajo ekološko kmetovanje, na drugi pa javnim zavodom ni treba odkupiti količin, ki jih napovejo v razpisu.

Turnškova sicer poudarja, da je sistem javnega naročanja hrane v ustanovah, kot so vrtci in šole ter bolnišnice, potreben, saj gre v prvi vrsti za varnost ranljivih skupin, poleg tega bi v primeru ukinitve po njenem mnenju na trgu nastal kaos.

Del strategije razvoja kmetijstva bi lahko bil po besedah ministrice tudi akcijski načrt za ekološko kmetijstvo, h katerem pozivajo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenijo.

Predsednica zveze Marija Marinček je izpostavila, da se število ekoloških kmetij in površin v obdelovanju prepočasi povečuje ter da prevladujejo kapitalski interesi. Od države pričakujejo, da bo poskrbela za ustrezno izobražene svetovalce, ki bodo motivirali kmete, da se preusmerijo v ekološko pridelavo, ter za nadzor nad izvajanjem pravil o javnem naročanju hrane. Predlagajo, da bi se na vodovarstvenih območjih lahko kmetovalo le ekološko, zavzemajo pa se tudi za to, da bi se pravica do rodovitne zemlje zapisala v ustavo, podobno kot je zapisana pravica do pitne vode.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je posvet soorganizirala, in državni svetnik Cvetko Zupančič je menil, da potrebujemo tako komercialno kot ekološko pridelano hrano, saj da ekološka hrana ne bo mogla nasititi vseh ust. Veliko ekološke hrane, ki je na trgu v Sloveniji, prihaja iz tujine in škoda je, da slovenski kmetje ne izkoristijo te priložnosti v večji meri, je dejal in dodal, da je težava v tem, da je proizvodnja ekološke hrane manjša in bolj zahtevna.

Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 3700 ekoloških kmetij, kar je okoli pet odstotkov vseh kmetij v državi, površin z ekološkim kmetovanjem je okoli 48.000 hektarjev oz. dobro desetino vseh kmetijskih površin. Cilj je, da bi število kmetij povečali na 5000, obseg površin pa na 55.000 hektarjev.

Kot je povedala Marjeta Bizjak s kmetijskega ministrstva, se ekološke kmetije soočajo z velikim pomanjkanjem kakovostnega semena, težave so tudi v nepovezanosti in slabši vključitvi v tržne sisteme, velikokrat se ekološki proizvodi prodajajo kot konvencionalni. "Naš obseg ekološke pridelave je majhen, kmetje izdelke večinoma prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah," je dejala.

V Avstriji je delež ekološkega kmetijstva večji. Po besedah Veronike Gschöpf-Prochazka iz združenja ekološkega kmetijstva Bio Austria je v Avstriji 21,3 odstotka kmetij ekoloških, površin z ekološko pridelavo pa 24,4 odstotka vseh kmetijskih površin. Tržni delež ekološkega kmetijstva se povečuje; v trgovini na drobno je leta 2017 znašal nekaj manj kot devet odstotkov, v gastronomiji skoraj tri odstotke, v specializirani trgovini pa okoli 23 odstotkov. Ekološko kmetijstvo ima velik potencial in veliko prednosti pred konvencionalnim kmetijstvom, saj med drugim manj onesnažuje zemljo, vodo in zrak, je dejala.