c S
Svet EU za okolje o podnebno nevtralnem gospodarstvu 06.03.2019 10:22 Bruselj, 06. marca (STA) - Svet EU za okolje je na torkovem zasedanju, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar z okoljskega ministrstva Simon Zajc, izpostavil, da bo za uspešen prehod v nizkoogljično družbo treba doseči širok konsenz, spremembe pa bodo potrebne v vseh sektorjih gospodarstva in družbe.

Kot so danes sporočili z ministrstva za okolje in prostor, so ministri poudarili velik pomen okrepljenega investiranja v raziskave in razvoj, kar bo pospešilo prehod in hkrati prispevalo k ohranitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da mora biti prehod družbeno in socialno pravičen.

Ministri so v večini pozdravili nujnost čim prejšnjega doseganja podnebne nevtralnosti, čeprav so stališča glede natančnejšega datuma za doseganje tega cilja različna. Na marčnem zasedanju Evropskega sveta bodo o dolgoročnih podnebnih ciljih EU razpravljali tudi predsedniki vlad in držav EU.

"Najbolj pomemben element vizije za pripravo dolgoročne podnebne strategije EU je poziv za prehod v nevtralnost emisij toplogrednih plinov že do sredine tega stoletja, na čemer je treba graditi v prihodnjih razpravah," je ob tem poudaril Zajc.

Svet EU za okolje je potrdil tudi splošni pristop glede direktive o pitni vodi. Največ razprave je bilo glede ureditve materialov v stiku z vodo. Zahteve glede teh materialov je treba harmonizirati na ravni EU. Slovenija je tak pristop podprla in opozorila, da bo treba pri izvajanju tega sistema povezati že obstoječe procese na ravni EU, zlasti delo obeh obstoječih agencij za kemikalije in varno hrano.

Ministri so opravili še razpravo o okviru EU glede endokrinih motilcev in izmenjali mnenja za zelenitev EU semestra.

Slovenija je na zasedanju pozdravila predlog Francije, da se zasledovanje ciljev podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume, ki bi jih sklepala EU. Prav tako se je strinjala s Španijo, ki je opozorila na problem izseljevanja ljudi s podeželja. Politike na področju biodiverzitete, kulturne krajine, pridelave zdrave hrane ter različnih ekosistemskih storitev je treba zastaviti tako, da bodo ponudile nove zaposlitvene priložnosti. Te vsebine bi bilo treba ustrezno nasloviti tudi v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru.