c S
DZ skozi predlog rebalansa; glasovanje v sredo 06.03.2019 07:36 Ljubljana, 05. marca (STA) - DZ je po celodnevni razpravi končal obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ. Glasovanje bo v sredo.

Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta predlog rebalansa predstavila poslancem zjutraj. Kot sta zagotovila, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane ter širši razvoj države, a hkrati zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. "Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ," je povzel premier.

Javne finance so obremenjene s posledicami minulih odločitev in obveznosti, zato so popravki veljavnega proračuna nujni, je Šarec pojasnil odločitev vlade za pripravo rebalansa. Spomnil je na dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev iz lanskega decembra, ki je bilo po letih odrekanja upravičeno, a Šarec zdaj pričakuje razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča. "Pričakujem pa tudi delo in prizadevnost," je dodal.

Prihodki se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Rebalans zasleduje dva pomembna cilja: doseganje proračunskega presežka in zmanjševanje dolga, s čimer se zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ, so se s premierjem in finančnim ministrom strinjali poslanci koalicije.

Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi izpostavljali predvsem konec varčevanja in razvojno naravnanost rebalansa. Skoraj vsa ministrstva bodo dobila več denarja, prav tako se bo finančno okrepilo veliko področij. Med njimi je Šarec izpostavil povečanje denarja za investicije, varnost, znanost, izobraževanje in šport, socialno varnost ... "Ne zatiskam si oči, da bi različni akterji želeli več denarja - zase seveda," je dejal.

Prav tako bodo rebalans podprli v sprva zadržani Levici in SNS. V slednji bi sicer po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. A bodo predlog vlade podprli, da vidijo, kako se bo odzvala Evropska komisija, ki se z njim ne strinja.

Luka Mesec (Levica) je ocenil, da je splošna usmeritev rebalansa pravilna. Krize je konec in po desetletju varčevanja se mu zdi prav, da se sproščajo socialni transferji, da ni več varčevanja pri otroških dodatkih, porodniških, socialnih pomočeh, ter da se povečujejo plače v javnem sektorju, zvišujejo sredstva za znanost, povečujejo pa tudi pokojnine.

Za rebalans pa ne bodo glasovali v SDS, ker vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta in v njem ni reform, kot tudi ne v NSi, ker vlada zavrača predloge opozicije za nekatere prerazporeditve.

"Mi danes obravnavamo načrt zapravljanja davkoplačevalskega denarja za leto 2019 in ta je povzet po političnem programu nadkoalicijske stranke," je bila kritična Karmen Furman (SDS). Levica namerava namreč v zameno za glasove za rebalans še pred glasovanjem s koalicijo podpisati sporazum o sodelovanju.

Da bi rebalans podprla tudi opozicija, bi moral biti takšen, da bi se ljudem končno razbremenilo plače, upokojencem dalo pokojnine, ki si jih zaslužijo, ter da sicer všečni ukrepi vlade ne bodo dražili vrtcev, domov za starejše, zdravstvenih storitev, je naštela Furmanova.

V SDS so vladi očitali predvsem zatiskanje oči pred opozorili fiskalnega sveta, da se rebalansom izdatki povečujejo trajno, medtem ko so prihodki spričo ohlajanja gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotovi, v njem pa tudi ni nobenih reform. "V tem rebalansu je premalo investicij, ne vsebuje reform in predvsem v njem ni ukrepov za razbremenitve gospodarstva," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS).

Robert Pavšič (LMŠ) je odgovoril, da je pričakovati reforme v petih mesecih in pol od prevzema mandata nerealno. Bertoncelj pa je dejal, da je vlada predlog rebalansa pripravila z mislijo na strukturne reforme, ki nas čakajo. Srednjeročne cilje bo sicer ustrezno naslovila s spomladanskimi dokumenti, ki jih mora pripraviti za Evropsko komisijo. Če bi jih želela že zdaj, bi bila namreč potrebna strukturno zahtevna in hitra javnofinančna konsolidacija, kar bi lahko imelo negativne posledice za nadaljnjo rast in blaginjo prebivalstva.

DZ bo o podpori rebalansu glasoval v sredo, ko se bo seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna.