c S
Za razvoj podeželja ključno povezovanje ponudnikov in osveščanje potrošnikov 27.02.2019 14:08 Kungota, 27. februarja (STA) - Za razvoj podeželja je ključno povezovanje lokalnih ponudnikov in osveščanje potrošnikov o pomenu kakovostne hrane, ugotavljajo tudi pridelovalci v Slovenskih goricah. Kot je bilo slišati na današnjem posvetu v Kungoti, ki se ga je udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, so priložnosti tudi v turizmu.

Posvet je potekal v okviru čezmejnega projekta Flagship Products. Ta po besedah Janje Viher iz Zavoda za inovativnost in podjetništvo gradi na povezovanju turizma, kmetijstva, razvoja podeželja in gastronomije skozi razvoj vodilnih regijskih produktov, s katerimi bi lahko nadgradili lokalno ponudbo.

Ta je sicer že pestra, a ima težave s prodiranjem na trg. Tomaž Kren s Sadjarske kmetije Kren si želi, da bi slovenski potrošniki prepoznali kakovost lokalno pridelane hrane in se zavedali, da je za to včasih treba plačati tudi višjo ceno. S tem si bodo ne le izboljšali svoje zdravje, ampak tudi pomagali lokalnim kmetom in podeželju preživeti. "Z našim načinom pridelave nenazadnje tudi skrbimo za okolje. Kmetovalec je danes tudi naravovarstvenik," je izpostavil.

Maja Kekec, katere družina vzdržuje dolgoletno tradicijo sirarstva, je opozorila na nepošteno konkurenco velikih trgovcev, ki velikokrat zavajajo potrošnike glede porekla izdelkov. "Upamo, da bo država končno zaščitila kmete, ki se res trudimo pridelati polnovredno hrano najvišje kakovosti," je dejala.

Kmetijsko ministrstvo je pozvala k strožjemu nadzoru na tem področju, saj zlorabe zmanjšujejo zaupanje kupcev tudi do ostalih pridelovalcev hrane. Pivčeva vidi rešitev za to v osveščanju potrošnikov, kar je pozdravil tudi Gregor Vračko iz gastronomske Hiše Denk. Sam opaža, da Slovenci še ne znajo zadostno ceniti kakovostne hrane, ampak gledajo predvsem na ceno, zato pri njih prevladujejo gostje iz Avstrije.

"Ljudi je treba izobraziti," je dodala Kekčeva in izpostavila primer, ko se ljudje zgražajo, da je na mleku smetana. "Ne vedo, da je to naravno," je dodala.

Bernarda Čas iz Mesarije Čas meni, da je treba prizadevanja začeti pri mladih generacijah. "To, s čimer danes hranijo otroke v šolah in vrtcih, je katastrofa," je dejala in opozorila, da javni zavodi ne izkoriščajo danih možnosti za dobavo hrane pri lokalnih pridelovalcih, čeprav cenovno ne bi bilo velike razlike.

Ministrica se je strinjala, da vzgojno-izobraževalne institucije premalo delajo na tem. "Sistem ni optimalen. Res preferira najnižjo ceno, še vedno pa omogoča izbiro," je poudarila. Po njenih ugotovitvah je odvisno od posameznega ravnatelja, ponekod se izbiro prepušča pravnikom. "Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je, da uvedemo nadzor nad tem, kaj šole počnejo," je menila.

V uvodnem govoru je spomnila, da je nedavna afera s poljskim mesom ponovno opozorila javnost na pomen lokalno pridelane hrane. Slovenija ima za lastno pridelavo dobre pogoje, vendar pa so tudi v slovenskem kmetijstvu potrebne spremembe. Več je treba delati na znanju, povezovanju, inovativnosti in podjetnosti. "Veliko bo treba delati tudi na lokalnem povezovanju ponudbe in turističnega segmenta, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podeželskih okolij," je dejala.

Občine lahko kmetom pri njihovi podjetnosti pomagajo predvsem z ureditvijo osnovne infrastrukture, kot so ceste in internet. Prav tako bodo poskušali kmete tesneje vključiti v lokalno turistično ponudbo, je dejala županja občine Kungota Tamara Šnofl.

Ministrica bo med današnjim obiskom na Štajerskem med drugim tudi obiskala avstrijsko vinsko cesto in se udeležila okrogle mize na temo prihodnosti vinogradniških kmetij v Ormožu.