c S
Slovenski proračunski načrt predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi pravili 27.02.2019 14:08 Posodobljeni osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija v mnenju, objavljenem danes v Bruslju. Ob tem je Slovenijo pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili.

V Bruslju ob tem poudarjajo, da tako načrt Slovenije kot tudi komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici se zaveda, da se lahko ta sklep zdi presenetljiv, ker se je nominalno javnofinančno stanje močno izboljšalo in ker javni dolg pada, a obenem izpostavlja, da se je treba zavedati, da je za ta impresiven dosežek zaslužna zlasti visoka gospodarska rast.

A načrtovani strukturni napor ni v skladu z evropskim priporočilom iz lanskega julija, da nominalna stopnja rasti neto primarnih izdatkov v tem letu ne sme preseči 3,1 odstotka, kar terja letni strukturni napor v višini 0,65 odstotka BDP.

Po podatkih komisije obstaja tako pri merilu glede izdatkov kot pri merilu glede strukturnega napora tveganje znatnega odstopanja, in sicer komisija v primeru izdatkov navaja razkorak v višini 0,7 odstotka BDP, v primeru strukturnega napora pa vrzel v višini 0,8 odstotka BDP.

Med podatki komisije in podatki iz slovenskega osnutka proračunskega načrta je precejšnja razlika. Po slovenskem proračunskem osnutku je razkorak glede izdatkov ocenjen na 0,5 odstotka BDP, glede strukturnega napora pa na 1,3 odstotka BDP.

Komisija veliko razliko pri svojih ocenah in ocenah Slovenije v posodobljenem proračunskem osnutku glede strukturnega poslabšanja - za 0,1 odstotka BDP oziroma za 0,7 odstotka BDP - pojasnjuje z razlikami pri upoštevanju javnih naložb in proizvodne vrzeli.

Kot glavna tveganja za slovenske javne finance v prihodnjih letih komisija izpostavlja pritiske na izdatke, zlasti za plače in socialno varstvo. Dodatno tveganje na odhodkovni strani pa so nepričakovani enkratni izdatki, na primer zaradi neugodnih sodb.

Prihodki od privatizacij Abanke in NLB lahko prispevajo k nadaljnjemu zmanjševanju javnega dolga, čeprav bi se prihodki od dividend zmanjšali, še navajajo v Bruslju.

Komisija je mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije objavila danes, ker je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen.

Slovenija je sicer od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Mnenje o slovenskem proračunskem načrtu je del zimskega gospodarskega svežnja, ki med drugim vključuje poročila o gospodarskih razmerah v vseh 28 članicah EU, k čemur je prvič priložen dokument o naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Bruselj, 27. februarja (STA)
Foto: STA