c S
Komisija za nadzor javnih financ spet s pomisleki o drugem tiru 20.02.2019 15:11 Ljubljana, 20. februarja (STA) - Člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ iz vrst opozicije so na današnji nujni seji izrazili več pomislekov o drugem tiru, povezanih predvsem s finančno konstrukcijo in enotirnostjo proge. Opozorili so, da je še čas, da se "preprečijo nadaljnje slabe odločitve", računskemu sodišču pa so s sklepom predlagali revizijo projekta.

Poslanec SDS Zvonko Černač je v imenu predlagateljev v uvodu seje izpostavil, da projekt drugi tir med Divačo in Koper prehaja v fazo izvedbe, "a je še čas, da se preprečijo nadaljnje slabe gospodarne odločitve". Med drugim je Černač podvomil v investicijski program, pri čemer je izpostavil, da se je družba Deloitte, ki je program pripravila, ogradila od kakršnekoli odgovornosti.

Meni, da bomo v prihodnje priča korekcijam tega investicijskega programa "navzgor, ne navzdol", pri čemer je opozoril na podobnost s projektom Teš 6. Primerjave s projektom Teš 6 sta na seji zavrnila tako državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler kot prvi mož podjetja 2TDK Dušan Zorko. Slednji je dejal, da so takšne primerjave prehitre, kar je zmotilo predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS). "Mene to skrbi, če direktor reče, da je primerjava prehitra. A čez eno leto ali pet let bo pa pravočasna," je vprašal.

Največja opozicijska stranka je sklic nujne seje zahtevala tudi, ker je, kot so navedli, še vedno nejasna finančna konstrukcija projekta. Slednjo je razdelala Mahlerjeva in pojasnila, da bo 522 milijonov evrov kapitala prispevala Slovenija z možnostjo sodelovanja zaledne države. Ta bi od omenjenega zneska prispevala 200 milijonov evrov, v nasprotnem primeru bo denar zagotovila Slovenija iz proračuna.

Od predvidenega državnega kapitalskega vložka bo Slovenija sicer 122 milijonov evrov vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Slovenija bo za projekt predvidoma pridobila tudi 250 milijonov evropskih sredstev. Pogodbi za 44 milijonov evrov in za 109 milijonov evrov sta že podpisani, pravkar pa se po besedah državne sekretarke z EU pogajajo o nadaljnjih 80 milijonov kohezijskih sredstev. Še 250 milijonov evrov je predvidenih s posojili Evropske investicijske banke in SID banke.

Ostane še približno 170 milijonov, kar pa iščemo na trgu pri komercialnih bankah, je dodala državna sekretarka. Zorko je pojasnil, da se z bankami že intenzivno pogovarjajo, a so potrebni izpolnjeni predpogoji. Prvi je bil izpolnjen s potrditvijo investicijskega programa na vladi, drugi pa je koncesijski akt.

Očitki so na vlado leteli tudi zaradi načrtovane gradnje enega tira namesto dveh, kot si to želijo prebivalci ob trasi. "Najmanj kar bi morali narediti je, da bi imeli v investicijskemu programu dve različici, tudi tisto, ki bi predvidevala dvotirno progo," je dejal Černač in ocenil, da je zato investicijski program neverodostojen ali pa priča o tem, da je bil sklep vlade Mira Cerarja o dvotirnosti namenjen dnevnim političnim potrebam v luči referenduma.

Tudi te očitke je Mauhlerjeva zavrnila in dejala, da je investicija za 97 milijonov višja ravno zaradi razširitve servisnih cevi, ki bodo omogočile nadaljevanje nadgradnje v dvotirno progo.

Državna sekretarka je nanizala tudi prednosti investicije in med drugim pojasnila, da po obstoječi progi danes lahko vozi 90 vlakov dnevno, z novo progo pa bi zmogljivost povečali na 230 vlakov dnevno. Med drugim je navedla, da se bo hitrost na progi dvignila z zdajšnjih 65 do 75 kilometrov na uro na maksimalno 160 kilometrov na uro.

"Poglejte, če bi vi majčkeno razumeli, za kaj to je, bi napisali, da so vse karakteristike železniškega tira nastavljene na možno hitrost 160 kilometrov, ne morete pa to napisati kot maksimalno hitrost," je dejal Jože Duhovnik iz strokovne skupine Dvotirna proga projekt 4 km. Tudi poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je navedbe, da bodo vlaki vozili s hitrostjo 160 kilometrov na uro, označil za "iluzijo in pravljico za majhne otroke".

Seje komisije se je udeležil tudi pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič. Kritičen je bil do vlade, ki po njegovih besedah ves čas ignorira vabila na predstavitve alternativne rešitve za drugi tir.

Do predlagateljev seje je bil kritičen Jani Möderndorfer (SMC). "Če bi SDS obstajal v času Avstro-Ogrske, ne da danes ne bi imeli drugega tira, še železnic ne bi imeli," je dejal. Očital jim je, da s sklicem seje delajo šov in želijo izvajati pritisk naslednja dva meseca, potem bodo na vrsti druge teme.

Člani komisije so na koncu potrdili štiri sklepe SDS, s katerimi so ministrstvu za infrastrukturo naložili pripravo natančne časovnice in finančne strukture projekta s podrobno obrazložitvijo vseh postavk ter časovno in finančno konkretizacijo glede izvedbe dvotirne proge. Prav tako so ministrstvu naložili, naj najkasneje v šestih mesecih zagotoviti strokovno preverbo alternativnih rešitev prek strokovnjakov, ki doslej niso sodelovali v nobeni od faz načrtovanja ali vodenja projekta.

Komisija je obenem zaprosila fiskalni svet, da poda mnenje glede javnofinančne upravičenosti in tveganj, ki jih prinaša projekt izgradnje drugega tira Divača-Koper, kot je določen v investicijskem načrtu. Računskemu sodišču pa je komisija s sklepom priporočila revizijo pravilnosti in smotrnosti projekta izgradnje drugega tira.