c S
Skozi predlog rebalansa še odbor za zadeve EU 15.02.2019 12:55 Ljubljana, 15. februarja (STA) - S predlogom rebalansa letošnjega proračuna se je kot eno zadnjih zainteresiranih delovnih teles DZ seznanil še odbor za zadeve EU. Člani odbora so za sprejem na seji DZ pripravili tudi deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v prihodnjem letu in pol.

Ker se seznanjanje s predlogom rebalansa po zainteresiranih delovnih telesih končuje, je državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec le na kratko spet predstavila razloge za pripravo rebalansa.

Eden od razlogov za rebalans je bila tudi počasnejša dinamika črpanja sredstev EU v zadnjih letih. V predlogu rebalansa proračuna so skupna sredstva, ki jih do konca leta Slovenija po različnih politikah pričakuje iz proračuna EU, ocenjena na malenkost več kot eno milijardo evrov, kar je v primerjavi s predvidenimi sredstvi iz proračuna EU v sprejetem proračunu za letos za skoraj 123

milijonov evrov več. Poleg tega je še za nekaj več kot 200 milijonov evrov slovenske soudeležbe.

Državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Nevenka Ribič je povedala, da se proračun organa, ki je odgovoren za izvajanje evropske kohezijske politike, povišuje za okoli osem milijonov evrov na nekaj več kot 31 milijonov evrov.

Manjši del povišanja je posledica povišanja stroškov dela zaradi sprostitve napredovanj in popolnitve kadrovskih kvot, večji del pa bo šel za izpeljavo nadgrajenega izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike obdobje 2014-2020, torej za predvidene dodatne evropsko sofinancirane projekte.

Omenjeni program za 2019 glede na zadnje spremembe sicer predvideva porabo nekaj več kot 740 milijonov evrov sredstev EU in skoraj 146 milijonov evrov slovenske soudeležbe.

Z zadevami, ki se dotikajo slovenskega članstva v EU, se ukvarja tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Državni sekretar na ministrstvu Dobran Božič je povedal, da se proračun ministrstva s predlaganim rebalansom povečuje za 4,6 milijona evrov na malenkost manj kot 91 milijonov evrov. Ob tem je omenil, da v tej številki še ni zagotovljenih sredstev za slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici 2021, za katerega organizacijske priprave že tečejo. Na ministrstvu sredstva pričakujejo s prerazporeditvijo med letom.

Dodatna sredstva so v delu prav tako posledica dviga plač v javnem sektorju, namenjena pa bodo tudi za delovanje novih diplomatsko-konzularnih predstavništev v Abu Dabiju, Teheranu in Sofiji, za obnovo prostorov stalnega predstavništva Slovenije pri EU in za zdravstveno zavarovanje v tujini. Letos je predviden tudi nakup nove stavbe generalnega konzulata v Trstu.

Odbor se je s predlogom rebalansa seznanil brez razprave, več časa pa se je zamudil pri pripravi deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU med januarjem 2019 in junijem 2020 za sprejem na plenarni seji DZ.

Božič je spomnil, da so v dokumenti navedeni cilji in usmeritve za delo slovenskih predstavnikov v EU v omenjenem obdobju, prek nje pa zainteresirano javnost tudi seznanijo z aktualnimi vprašanji EU.

Glavna področja, ki jih dokument pokriva, so prihajajoče volitve v Evropski parlament, kjer si bo Slovenija z različnimi aktivnostmi, tudi s kampanjo spodbujanja mladih, prizadevala za povečanje volilne udeležbe, izstopanje Velike Britanije iz EU, priprave na predsedovanje uniji, varnost Evrope in Slovenije s poudarkom na kibernetski in komunikacijski varnosti, krepitev gospodarstva s skrbjo za okolje, krepitev socialne razsežnosti unije in vloge Evrope na svetovnem prizorišču ob podpiranju multilateralizma, mirnega reševanja sporov in humanitarnega prava ter pogajanja za prihodnji večletni proračun EU.

V splošnem je Božič navedel, da bo imela Slovenija konstruktivno držo pri iskanju skupnih rešitev ob spoštovanju vladavine prava, omenil pa je še, da je deklaracija okvirni načrt, a mora biti Slovenija prožna in se na nove izzive hitro odzivati.

Sledila je razprava o predlaganih dopolnilih k deklaraciji. Večino so jih pripravili v Levici. Odbor je med drugim sprejel dopolnili odbora za infrastrukturo, da naj si Slovenija znotraj unije še naprej prizadeva za ohranitev vinjetnega sistema in da naj se prioritetno zavzema za izvedbo projektov drugi tir in tretja razvojna os, ter dopolnilo Levice, da naj si Slovenija prizadeva za bolj ambiciozne cilje za znižanje izpustov CO2 iz težkih tovornjakov.

Sprejeli so tudi dopolnilo odbora na podlagi predloga Levice, da naj pri aktivnostih v EU Slovenija spodbuja večji poudarek unije na zagotavljanju socialne varnosti, stabilnih zaposlitev, dostojnega plačila za delo in možnosti za posameznikov poklicni in osebni razvoj.

Deklaracijo bo DZ sprejemal na prihodnji plenarni seji.