Poročilo o delu komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom tudi navaja, da je država v letu 2018 izplačala Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in športa za opravljeno delo nekaj manj kot 16.940 evrov, za razliko od leta 2017, ko so stroški znašali nekaj manj kot 11.040 evrov. Komisija je še ugotovila, da največ delodajalcev, pri katerih je bolezen nastala, prihaja iz goriške regije.

Sicer se je komisija lani sestala petkrat ter obravnavala in odločila o 58 zahtevkih. Od teh se je 57 zahtevkov nanašalo na izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, en zahtevek pa na priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Od obravnavanih 58 zahtevkov je komisija pozitivno odločila v 45 primerih, 13 zahtevkov je zavrgla.

V 41 primerih je država upravičencem oz. njihovim dedičem izplačala zakonsko predpisanih 60 odstotkov zneska celotne odškodnine, v štirih primerih pa celotno odškodnino, saj delodajalec, pri katerem je bolezen nastala, ni več obstajal.

V 17 primerih je komisija ugodila izplačilu razlike odškodnine, saj so upravičenci v preteklosti na podlagi sodb, poravnav ali pa sporazumov o odškodnini že prejeli odškodnino za lažje oblike bolezni.

V šestih primerih je komisija na podlagi pravnomočnih sklepov o dedovanju izplačala odškodnino dedičem upravičencev. Komisija je 23 upravičencem odobrila tudi izplačilo stroškov pooblaščenega zdravnika.

Z vlade so po seji še sporočili, da je bilo 12 zahtevkov, ki jih je komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom prejela v letu 2018, nepopolnih ali oddanih po zadnji lanski seji komisije 19. decembra. Te bo komisija obravnavala letos.