c S
V rasti svetovnega gospodarstva trenutek streznitve 05.02.2019 14:06 Ljubljana, 05. februarja (STA) - Direktorji po svetu se zavedajo, da je okolje polno izzivov in negotovosti. Čeprav jih večina po raziskavi PwC meni, da se bo rast letos izboljšala, se je močno povečal delež tistih, ki menijo, da se bo poslabšala. Še posebej veliko slednjih je v Sloveniji, ki sodi med tradicionalno bolj pesimistične države. Kaže, da prihaja trenutek streznitve.

Rezultati 22. globalne raziskave družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) med vodilnimi slovenskimi in svetovnimi gospodarstveniki so pokazali, da 42 odstotkov vprašanih direktorjev na globalni ravni pričakuje, da se bo gospodarska rast letos izboljšala, 29 odstotkov pa jih meni, da se bo poslabšala.

V Sloveniji je 13 odstotkov vprašanih direktorjev ocenilo, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala, 47 odstotkov pa, da se bo poslabšala. Udeleženci okrogle mize, ki je sledila današnji predstavitvi rezultatov najnovejše ankete PwC v Ljubljani, so bili glede tega zmerno optimistični.

Dogajanje v avtomobilski industriji je dober znanilec, direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš pa je povedal, da ohlajanje pričakujejo sredi letošnjega leta. Pritrdil mu je izvršni direktor podjetja Akrapovič Uroš Rosa, ki je ocenil, da bo rast ostala, a bo nižja kot doslej.

Ob vseh negotovostih je napovedovanje po besedah izvršne direktorice Združenja Manager Saše Mrak nehvaležno. A po njenih besedah je treba ne glede na to poskrbeti za razbremenitev gospodarstva, to pa mora poskrbeti za dvig produktivnosti in dodane vrednosti. Javni sektor mora iti v smeri večje učinkovitosti.

Slovenske direktorje po izsledkih raziskave najbolj skrbita povečana davčna obremenitev in pomanjkanje usposobljene delovne sile. Drugače kot direktorji iz ostalih držav so veliko negotovost pripisali tudi sposobnosti odzivanja na krizo, saj sta trg dela in javne finance v Sloveniji zelo rigidna.

Udeležence okrogle mize skrbi, ker ima država konkretne predloge za obremenitev gospodarstva, nima pa rešitve za njegovo razbremenitev. A še bolj kot to jih skrbi pomanjkanje kompetentnih delavcev. "Ključne kadre potrebuješ tako v dobrih kot slabih časih," je ponazoril predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos.

"S pomanjkanjem primerno izobraženega kadra se soočamo že 10 let, v zadnjih letih je to še bolj pereče," je povedal Rosa in znova pozval k spremembam šolskega sistema na tehničnem področju, na kar sicer opozarjajo že vrsto let. Delavce izobražujemo sami, nato pa ti odidejo v tujino, je dodal.

Na podobne težave je opozoril Trobiš, ki je opozoril na neprimeren davčni primež ključnega kadra v Sloveniji. "V Sloveniji se glede izobraževalnega sistema odkriva toplo vodo, namesto da bi prenesli preverjen sistem iz drugih držav," je še menil.

Podobne ugotovitve je pokazala tudi raziskava. To, da je v neki industriji najeti oz. najti delavce, je ocenilo 62 odstotkov globalnih direktorjev in 91 odstotkov slovenskih direktorjev. Da bi se to spremenilo, je treba po mnenju Mrakove najti primerno ravnovesje med finančnimi in nefinančnimi spodbudami.

Raziskava je med drugim potrdila zavedanje direktorjev, da bo umetna inteligenca pomembno spremenila način poslovanja. Da se bo to zgodilo, je ocenilo 85 oz. 84 odstotkov globalnih oz. slovenskih direktorjev. Kljub temu pa slednji oz. dobra tretjina slovenskih podjetij trenutno ne načrtuje pobud.

To po mnenju tako govorcev kot PwC in generalna direktorica Microsoft Slovenija Barbara Domicelj ni dober znak, zato so pozvali k akciji. "Umetna inteligenca dopolnjuje človeka," je izpostavila Domiceljeva ter ugotovila, da bo četrta industrijska revolucija tako kot vse predhodne izboljšala kakovost življenja.

"Na eni strani se ljudje bojijo, da jim bo umetna inteligenca vzela delovna mesta, na drugi se soočamo s pomanjkanjem kadra, kar je paradoks," je ocenil izvršni direktor podjetja RoboticsX Peter Boras. A tako on kot Domiceljeva sta se strinjala, da nova revolucija prinaša tudi nova, drugačna delovna mesta.

V Sloveniji po Plosovem mnenju vseeno manjka vizije, kaj želemo. "Politika naj pusti podjetjem delati," je dejal, Rosa je priznal, da so njihova največja težava "normalni pogoji poslovanja", saj da na vsakem koraku naletijo na prepreko. Tudi Boras je poudaril, da je čas, da dorečemo, "kakšna država želimo biti".