c S
Zakon za reševanje spora o izbrisih v bankah v javni obravnavi 02.02.2019 07:29 Ljubljana, 01. februarja (STA) - Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo predložilo predlog zakona, ki bo po njihovem prepričanju zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v leta 2013 in 2014 podržavljenih bankah. Zainteresirana javnost lahko pripombe nanj poda do 5. marca.

Bistvo prenovljenega predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je, da bo v okviru sodnega varstva moralo sodišče presoditi, ali je Banka Slovenije takrat pravilno uporabila določbe zakona o bančništvu in ali so bili nekdanji imetniki oškodovani. Če se bo ugotovilo, da so bili, bo sodišče določilo višino odškodnine.

Ministrstvo bi moralo po napotilu ustavnega sodišča uskladiti zakonodajo tako, da bodo izbrisani imetniki upravičeni do učinkovitega sodnega varstva že do sredine maja 2017, a se to ni zgodilo. Predlog zakona je v prejšnjem sklicu DZ prišel do matičnega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da ga je treba dopolniti. Medtem sta delo nastopila nov sklic DZ in nova vlada.

V novem predlogu so upoštevali nekatere pripombe iz prejšnjega postopka in predlog nadgradili tako, da je manj materialnih določb in več procesnih. "Vsebinsko bo moralo sodišče ugotoviti, ali je banka pravilno uporabila takratne določbe zakona o bančništvu in pravilno ocenila izgube bank," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Predlog predvideva, da bodo vsi postopki tekli pod Okrožnim sodiščem v Mariboru. To bo združilo za skupno obravnavo vse tožbe, ki so vložene zoper posamezno banko oz. odločbo Banke Slovenije. Že trajajoče postopke bodo sodišča odstopila mariborskemu, tožniki pa bodo morali tožbo prilagoditi novim določbam. Sodne takse ne bo treba plačati vsaj 30 združenim tožnikom, če skupna vrednost predmeta ne bo presegala 5000 evrov.

"Mehanizem predvideva, da se združujejo zahtevki, in predvideno je, da se za vsako od odločb, s katerimi so bili izvedeni izredni ukrepi Banke Slovenije, ugotavlja, ali so bili sorazmerni in pravilni, tako da bo na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki se bodo v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe nekoliko razlikovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov," je pojasnil.

Rok za vložitev tožbe je po novem predlogu zakona predviden v treh mesecih oz. najpozneje v 15 mesecih od uveljavitve zakona. Tožba se bo vložila proti Banki Slovenije. Če bo ta izgubila, bo morala sama poravnati odškodnine. A pri tem ne bo smelo priti do t.i. monetarnega financiranja, je opozoril Dragonja. Če ne bo imela dovolj sredstev, jih bo začasno založila država, torej jih bo morala Banka Slovenije vrniti.

Vprašanje dostopa do informacij, za katerega je bilo v prejšnji rešitvi precej pomislekov, predlog zakona ureja tako, da predvideva vzpostavitev fizičnih podatkovnih sob, v katerih bo Banka Slovenije zainteresiranim omogočala vpogled v predlogu zakona točno navedenih dokumentov. Poskrbljeno je tudi za zaščito osebnih in zaupnih podatkov in za poslovne skrivnosti, so zagotovili v ministrstvu.

Strokovna mnenja s področja financ, revizije, bančnega in finančnega prava ter vrednotenja sredstev glede takratnega ravnanjih Banke Slovenija bo podala skupina petih izvedencev, ki jo bo postavilo sodišče. Ti bodo določili tudi metode ugotavljanja dejstev ter na koncu podali skupno mnenje, ki bo po mnenju ministrstva glede na zahtevnost tematike, ključno.

Sodišče bo pri postopkih imenovanja izvedencev ravnalo v skladu z zakonom o pravdnem postopku po pravilih za gospodarske spore, na katerega se tudi sicer opirajo vse dileme, ki jih ta zakon ne opredeljuje. V predlogu zakona je glede tega tudi natančno določeno, kdo ne more biti član skupine izvedencev, da bi se izognilo konfliktu interesov.

Če bo sodišče ugotovilo, da podlaga za odškodnino obstaja, bo izdalo vmesno sodbo, v kateri bo presodilo, kolikšna je razlika med pravo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti v posamezni banki. Nato bo Banki Slovenije naložilo pripravo predloga poimenskega seznama in višine škode, končno besedo o tem pa bo imelo sodišče. Na predlog seznama bodo lahko sicer tožniki podali pripombe.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. Torej se morebitne odškodnine lahko gibljejo med nič in 963 milijonov evrov plus pripadki, je orisal Dragonja. Stroške, v katere so zajeli delo sodišč in sodnikov, so na ministrstvu ocenili na 1,7 milijona evrov na leto.

Ministrstvo načrtuje, da bi predlog zakona po končani javni obravnavi po potrebi popravili in dopolnili ter ga nato medresorsko znova uskladili. Vlada bi tako o njem lahko odločala nekje do sredine aprila, obravnava v DZ pa bi lahko bila končana nekje do sredine tega leta.