c S
Župani vlado pozivajo k povišanju povprečnine z rebalansom proračuna 02.02.2019 07:49 Ljubljana, 01. februarja (STA) - Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS), ki se je danes sestalo na svoji prvi seji, je med drugim razpravljalo tudi o problematiki višjih stroškov občin zaradi dviga plač v javnem sektorju. Kot so pojasnili za STA, so župani danes pozvali vlado, naj ob rebalansu državnega proračuna pristopi k povišanju povprečnine za občine.

Da bi država morala čim prej zagotoviti dodatna sredstva za pokrivanje plač v javnem sektorju in zato dvigniti višino povprečnine, so prepričani tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS). Pričakovanje, da se bodo ponovno usklajevali o višini povprečnine, so že izrazili po prvi seji predsedstva po lokalnih volitvah sredi januarja.

Vlada in občine so novembra sklenile dogovor o višini povprečnine za letošnje leto. Določili so jo pri 573,5 evra, za kar so v zakonodaji tudi predvideli dodatnih 32,5 milijona evrov za občine. Primeren obseg sredstev za financiranje osnovnih nalog občin je v letu 2018 znašal 551 evrov.

Dogovorjeni dvig za letošnje leto je bil sicer kompromis med željami občin in prvotno ponudbo vlade. Občinski izračuni so namreč pokazali, da je strošek za izvajanje z zakonom predpisanih nalog na občana višji od 600 evrov, po nekaterih izračunih celo od 630 evrov.

Ne glede na višino določene povprečnine pa so občine med pogajanji izrazile pričakovanje, da jim bodo zagotovljena dodatna sredstva za višje plače, ki bi jih vlada dogovorila s sindikati javnega sektorja.

"Ko je vlada podpisala dogovor s sindikati javnega sektorja, se je vedelo, da bo prišlo do povečanja stroškov dela občin. Združenje je že ob pogajanjih za določitev višine povprečnine opozorilo na to, vendar nismo bili slišani in upoštevani," so pojasnili v ZOS.

Sredstva, ki jih občine prejmejo iz naslova povprečnine, po njihovih navedbah ne zagotavljajo kritja teh stroškov. Povprečnina za letošnje leto je res višja kot pretekla leta, a je "treba pogledati sliko malo širše".

Kot so navedli, so bile namreč občine vsa leta, ko država ni zagotavljala zakonsko določenih sredstev, primorane zagotavljati tudi sredstva za oskrbnine v vrtcih. "Gre za zakonsko določeno nalogo občin, na ceno katere pa občine niti nimajo vpliva. In ker država ne zagotavlja zakonsko določenih sredstev občinam, jih morajo le-te dodatno zagotavljati. Zagotavljajo pa jih tako, da krčijo sredstva, ki bi jih drugače namenjale investicijam v javno infrastrukturo in razvoju," so zapisali in dodali, da je posledica žal tudi povišanje cen za uporabnike.

V SOS pa so pojasnili, da zaenkrat razpolagajo zgolj z ocenami višjih stroškov občin zaradi dviga plač, saj do izplačila še ni prišlo. Po njihovih prvih izračunih pa bodo zaradi zadnjega dogovora s sindikati morale občine v letošnjem letu zgolj za dvig plač, ki se financirajo iz občinskih proračunov, zagotoviti dodatnih 17,238 milijona evrov.

Če je povprečnina na prebivalca določena pri 573,5 evrih, bodo morale občine za pokritje plač izvzeti 8,3 evra, so preračunali. Pri tem pa, kot so zapisali, niso upoštevali sredstev zaradi napredovanj javnih uslužbencev. Dodali so še, da so občine po njihovih ocenah že v lanskem letu morale dodatno zagotoviti slabih 8,278 milijona evrov več sredstev za plače, kar pomeni, da bodo občine od prejete povprečnine približno 12,3 evra namenile samo za plače. Za zagotavljanje zakonsko določenih nalog jim tako ostane 561,2 evra na prebivalca. Obseg teh nalog pa jim od sredine lanskega leta še dodatno širi nova gradbena in prostorska zakonodaja.

S podatkom, koliko občin, članic njihovega združenja se je odločilo za dvig cen vrtcev, v nobenem od združenj ne razpolagajo. Bo pa to povišanje bremenilo tako starše kot tudi občine.

V SOS so opozorili, da starši ne krijejo polne cene storitve v vrtcih in da gledano v povprečju večji del ekonomske cene krije lokalna skupnost iz občinskega proračuna. Starši pa pokrijejo del stroškov glede na njihov socialni status. Poleg zakonsko določenih oprostitev pa dodatne oprostitve staršem nudijo tudi občine. Nekatere na primer kot kot olajšavo upoštevajo najem stanovanjskega kredita ali gradnjo hiše, dajejo subvencijo za otroke, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v občini, dodatno znižajo odstotek plačila glede na razporeditev v dohodkovne razrede staršev, starše delno oprostijo plačila, zaradi otrokove daljše odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, za čas odsotnosti otroka iz vrtca v času počitnic plačilo še dodatno znižajo ali pa dodatno znižajo plačilo za otroke, vključene v oddelek prvega starostnega obdobja, so še navedli.