c S
V veljavo stopa trgovinski sporazum med EU in Japonsko 01.02.2019 07:57 Bruselj, 01. februarja (STA) - Z današnjim dnem je začel veljati trgovinski sporazum med EU in Japonsko, ki ustvarja največje odprto trgovinsko območje na svetu s 630 milijoni ljudi. Sporazum bo evropskim izvoznikom na Japonsko prihranil milijardo evrov letno in odprl nove možnosti poslovanja, so sporočili iz Bruslja.

Trgovinski sporazum odpravlja večino dajatev v višini ene milijarde evrov, ki jih letno plačajo izvozniki EU na Japonsko. Po oceni Evropske komisije bo prinesel koristi izvoznikom hrane in pijače v EU, saj bo odpravil dajatve na številne sire in vino, hkrati pa bo spodbujal izvoz govedine in svinjine. Prav tako bo zagotovil zaščito več kot 200 evropskim kmetijskim proizvodom visoke kakovosti ter zaščito številnih japonskih geografskih označb v EU.

Prinaša tudi odprtje trgov storitev, zlasti finančnih storitev, storitev na področju elektronskega trgovanja, telekomunikacij in transporta. Podjetja EU bodo lažje dostopala do trgov javnih naročil v 54 velikih japonskih mestih, odpravljene bodo ovire za javno naročanje v železniškem sektorju. Za avtomobilski sektor so za odpravo carinskih dajatev predvidena prehodna obdobja do sedem let.

Sporazum vključuje tudi poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, določa zelo visoke standarde na področju dela, varnosti ter varstva okolja in potrošnikov. Krepi zaveze EU in Japonske na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb ter v celoti ščiti javne storitve. Besedilo prvič vključuje posebno zavezo pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah, so izpostavili v Bruslju.

Kar zadeva varstvo podatkov, sta se EU in Japonska 23. januarja dogovorili o priznanju enakovrednosti svojih sistemov varovanja podatkov.

Podatki Evropske komisije in študije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o predvidenih posledicah trgovinskih sporazumov EU-Mercosur in EU-Japonska kažejo, da Japonska sicer spada med manj pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, a se izvoz v to državo vztrajno krepi. Leta 2017 je bil tako slovenski izvoz sedemkrat višji kot leta 2010, k čemur je najbolj pripomogel avtomobilski sektor.

Na Japonsko trenutno izvaža 210 slovenskih podjetij, med katerimi jih je 85 odstotkov malih in srednje velikih, trgovina z Japonsko pa podpira skoraj 2000 delovnih mest v Sloveniji. Avtorji študije navajajo tudi priporočila, kako naj država pomaga slovenskim malim in srednjim podjetjem pri boljšem izkoriščanju novih sklenjenih sporazumov o liberalizaciji trgovine z oddaljenimi državami.

"Evropa in Japonska v svet pošiljata sporočilo o prihodnosti odprte in pravične trgovine. Odpiramo novo tržišče za 635 milijonov ljudi in skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, ki bo Evropejce in Japonce zbližalo bolj kot kdaj koli prej," je o novem sporazumu dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Kot najpomembnejše je označil, da s sporazumom "trgovina presega kvote in tarife oziroma milijone in milijarde - tu gre za vrednote, načela in pravičnost".

"Ta sporazum ima vse: odpravlja tarife in prispeva h globalnim pravilom ter hkrati dokazuje svetu, da zaupamo v prednosti odprte trgovine," se je strinjala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. "Vzpostavljeno je prizorišče za znatno povečanje trgovine med nami, kar bo ustvarilo delovna mesta in znižalo cene," je dodala.

Trgovinski sporazum z Japonsko je velik uspeh Bruslja, potem ko so s prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa praktično povsem zastala pogajanja o trgovinskem in naložbenem sporazumu TTIP z ZDA, na veliko nasprotovanja pa je naletel tudi trgovinski in naložbeni sporazum s Kanado Ceta. V obeh omenjenih primerih so se nasprotniki bali zniževanja standardov kakovosti ter krepitve moči multinacionalk, tudi s spornimi mehanizmi za reševanje naložbenih sporov zunaj rednih sodišč.