c S
Pikalo odredil revizijo poslovanja Univerze na Primorskem 20.01.2019 08:53 Ljubljana/Koper, 18. januarja (STA) - Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je odredil uvedbo nadzora nad poslovanjem Univerze na Primorskem (UP), saj naj bi ta velik del sredstev namenila za poplačilo izgubljenih pravnih postopkov, pri čemer bi bilo moč sklepati, da za to porablja sredstva za izvajanje študijske dejavnosti. Na UP so pojasnili, da revizor ni ugotovil nepravilnosti.

Po nekaterih dostopnih podatkih naj bi UP velik del sredstev domnevno namenjala za poplačilo odvetniških storitev in obveznosti, ki so nastale kot posledica pravnomočnih sodb, ki jih je univerza izgubila, so na ministrstvu danes navedli v objavi na svoji spletni strani.

"Ker lastnih sredstev za plačilo tovrstnih obveznosti univerza nima, bi bilo mogoče sklepati, da v te namene porablja sredstva, ki jih iz državnega proračuna prejme za izvajanje študijske dejavnosti," so zapisali. Ker to ni dopustno, je minister Pikalo odredil uvedbo nadzora nad poslovanjem univerze, in sicer v obliki notranje revizije z zunanjim izvajalcem, v skladu z veljavnimi predpisi. Da je to že storil, je Pikalo potrdil na Twitterju.

Ob tem so na ministrstvu opozorili, da avtonomija univerze ne velja v delu, ko gre za spoštovanje zakonodaje. Tako tudi za univerze velja zakon o računovodstvu, vodstvo univerze pa je dolžno spremljati poslovanje na način, da se poslovanje javne službe loči od poslovanja tržne dejavnosti. Z drugimi besedami "ne obstaja pravna podlaga, ki bi v imenu avtonomije univerzo izločila iz spoštovanja predpisov s področja računovodstva in davkov".

Univerza bi morala po prepričanju ministrstva svoje računovodske evidence voditi na način, da je iz njih jasno razvidno, koliko proračunskih sredstev in za katere namene jih je prejela ter za katere namene so bila ta sredstva dejansko porabljena.

Ob tem se na ministrstvu zavedajo potrebe po krepitvi sprotnega nadzora prejetih zahtevkov za izplačila s strani univerz in sproti zahtevati dokazila o porabi teh sredstev. Zato so napovedali pripravo natančnih smernic o tem, kaj vse bi morali vsebovati omenjeni zahtevki in katera dokazila jim morajo biti priložena.

Na primorski univerzi so za STA pojasnili, da je revizijo o tem že opravil pooblaščeni državni revizor, ki ni ugotovil nobenih nepravilnosti.

Že pred dnevi je Dnevnik poročal, da je UP državi vrnila skoraj 700.000 evrov za nenamensko porabljeni denar pri gradnji kampusov Livada in Sonce, pri čemer je časnik omenil sume ministrstva, da je univerza za poplačilo porabila sredstva za izvajanje študijske dejavnosti. Na UP so že tedaj tovrstna namigovanja zavrnili. Kot so navedli, so bili v konkretnem primeru pri pridobivanju evropskih sredstev uspešnejši od prvotno načrtovanega in so zato lahko v letu 2015 na investiciji ustvarili rezervacije proračunskih sredstev v višini omenjenega zneska.

Na UP so naknadno za STA pojasnili, da so stroški za omenjene sodne postopke, ki so jih sprožili bivši zaposleni, ki so odšli z univerze na Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, vendarle bistveno nižji od stroškov, ki bi jih univerza imela zaradi nadaljnjega članstva ZRS.

Dolg ZRS do univerze je namreč ob prenehanju članstva znašal več kot 412.000 evrov, terjatev pa je UP morala odpisati na zahtevo ministrstva, ki ni moglo ustanoviti novega javnega raziskovalnega zavoda z negativno bilanco. Na univerzi nameravajo zdaj dosojene stroške odškodnin bivšim zaposlenim izterjati od novega ZRS Koper, saj se je v pogodbi o prenosu dejavnosti zavezal, da bo prevzel vse delavce, ki se niso odločili ostati na univerzi, med njimi pa je tudi vseh štirinajst posameznikov, ki tožijo univerzo.

Na UP tudi v tem primeru pričakujejo, da bodo instančna sodišča presodila, da univerza ničesar ne dolguje bivšim zaposlenim, ki so po lastni odločitvi 100-odstotno zaposleni na novem ZRS, saj je UP ravnala skladno s sklenjeno pogodbo z ZRS in skladno s sporazumom z ministrstvom.

Sicer je šest bivših zaposlenih na ZRS, za katere so pravde pravnomočno zaključene, od univerze zahtevalo skupno več kot 200.000 evrov odškodnin, dosojenih pa jim jih je bilo le za 30.000 evrov, so še navedli na univerzi. Za preostalih osem bivših zaposlenih so medtem pravde še v teku, na UP pa pričakujejo, da bo šel za njihove odškodnine proporcionalno podoben znesek oziroma okoli 40.000 evrov.

Glede porabe sredstev za gradnjo kampusa Livade pa so na univerzi pojasnili, da je bil ves denar porabljen za investicijo v prvi stolpič Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli, čeprav ne na način, kot je predvidevala pogodba med ministrstvom in univerzo, ki sta jo podpisala tedanji minister Gregor Golobič in tedanji rektor Rado Bohinc. Ob tem so poudarili, da je za člen pogodbe med ministrstvom in UP, na katerem sloni sklep ministrstva o nenamenski porabi sredstev, računsko sodišče ugotovilo njegovo nezakonitost.