c S
Varčevalni ukrepi kot pomemben dejavnik za izhod iz krize 14.01.2019 07:21 Ljubljana, 12. januarja (STA) - Kriza je močno poslabšala stanje v slovenskih javnih financah, hkrati s primanjkljajem se je povečal tudi dolg države. Da bi zmanjšala obseg in tudi strukturo javnih izdatkov, je vlada leta 2012 pripravila vrsto varčevalnih ukrepov. Te je nato kljub obuditvi gospodarske rasti odpravljala le postopoma, nekateri so postali trajni.

Varčevalni ukrepi so večinoma vplivali na prihodke in odhodke državnega proračuna, del pa jih je imel učinek tudi na širši javni sektor oz. ostale blagajne javnega financiranja. Prve je vlada zapisala v zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim so se spremenile in dopolnile določbe 45 zakonov in ga je DZ sprejel maja 2012, pozneje pa je z namenom omejevanja rasti odhodkov sprejela še nekatere dodatne ukrepe.

Varčevalni ukrepi so segali tako na področje študentskega dela kot tudi štipendij, šolske prehrane, investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter starševskega varstva in družinskih prejemkov. Prav tako se je ustavilo usklajevanje socialno-varstvenih prejemkov, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter prejemkov javnih uslužbencev in upokojencev. Posegli so tudi na področje davkov.

Medtem so nekateri ukrepi postali del sistemskih zakonov in so trajne narave. Drugi so bili pozneje spremenjeni z zakoni, dogovori ter sodnimi odločbami, zlasti tisti z vplivom na stroške dela, socialno varstvo in družinsko politiko ter pokojnine. Spet tretjim ukrepom se je veljavnost sčasoma iztekla, ali pa so bili spremenjeni s področno sistemsko zakonodajo.

Novi in višji davki

S 1. julijem 2012 je bil uveden dodatni davek na motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov, 1. januarja 2013 pa še dodatni davek na vodna plovila. Istega dne se je stopnja davka od dohodkov iz kapitala in dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov zvišala z 20 na 25 odstotkov. Natanko sredi leta 2013 se je zvišala še stopnja DDV: splošna na 22 odstotkov in znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, na 9,5 odstotka. Julija 2013 je bil prav tako uveden davek od srečk. Ti ukrepi še vedno veljajo. Do konca letošnjega julija velja še davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, dve leti in pol je veljal tudi davek na nepremično premoženje večje vrednosti.

Dodatna obremenitev najvišjih plač

S 1. januarjem 2013 se je nekoliko preoblikovala lestvica za odmero dohodnine in uvedel dodatni dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo za neto letno davčno osnovo v višini nad 70.907,20 evra. Ukrep velja še danes.

Vrsta varčevalnih ukrepov pri prejemkih javnih uslužbencev

Cela vrsta varčevalnih ukrepov se je nanašala na prejemke javnih uslužbencev, omejili so tudi zaposlovanje v javnem sektorju in posegli v plačno lestvico - ta se je 1. junija 2012 znižala za osem odstotkov. Ker je hkrati prišlo do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, se plače v javnem sektorju sicer niso znižale za osem, pač pa za 2,9 odstotka. Dodatno je bila plačna lestvica znižana v letu 2013, nato pa 1. septembra 2016 vrnjena na raven iz zakona za uravnoteženje javnih financ.

Javnim uslužbencem se poleg tega še do 30. junija 2020 ne izplačuje redna delovna uspešnost, omejeno je tudi izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Varčevalni ukrepi so posegli še v celo vrsto prejemkov javnih uslužbencev, med drugim v regres za prehrano, odpravnino ob upokojitvi, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, jubilejne nagrade, solidarnostno pomoč, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za službena potovanja, dnevnice, kilometrino za uporabo lastnega vozila v službene namene, terenski dodatek. Medtem se regres za prehrano za javne uslužbence spet usklajuje, usklajevanje višin drugih zneskov pa ostaja na ravni iz leta 2012.

Regres za letni dopust so med letoma 2012 in 2015 prejeli le javni uslužbenci do določenega plačnega razreda, spet so ga vsi prejeli leta 2018, in sicer v višini minimalne plače.

Znižanje starševskega nadomestila

Porodniško nadomestilo za prve tri mesece po rojstvu otroka je tudi po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ ostalo pri 100 odstotkih osnove plače in navzgor neomejeno. So se pa znižali starševsko nadomestilo, ki zajema dopust za nego in varstvo otroka nadaljnjih devet mesecev porodniškega dopusta, kot tudi nadomestilo za očetovski in posvojiteljski dopust: na 90 odstotkov osnove plače, pri čemer ni smelo presegati dvakratnika povprečne mesečne plače v državi (prej 2,5-kratnik). Ukrep je veljal šest let, do konca leta 2018.

Pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino nič več univerzalna pravica

Pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino sta se junija 2012 omejila s premoženjskim cenzusom. Do pomoči ob rojstvu otroka je bil do konca leta 2017 upravičen le tisti otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Sloveniji, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana pa ni presegal 64 odstotkov neto povprečne plače. Isti cenzus je do konca leta 2018 veljal tudi za dodatek za veliko družino.

Znižanje otroškega dodatka

Zakon za uravnoteženje javnih financ je za 10 odstotkov znižal višino otroškega dodatka za vse otroke v petem in šestem dohodkovnem razredu, v sedmem in osem pa ga je ukinil. Ukrep je bil odpravljen v začetku leta 2018.

Ustavitev rasti socialnih prejemkov

Zaradi varčevanja z letom 2013 ni prišlo do uskladitve višine nadomestil preživnine in transferjev posameznikom ter gospodinjstvom. Ukrep je bil odpravljen s 1. januarjem 2019. Še vedno pa velja znižanje maksimalnega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na 892,50 evra, prav tako prejemniki nadomestila ne prejemajo bolniškega staleža.

Zamrznjeno usklajevanje pokojnin

Pokojnine se niso usklajevale do leta 2017, ko so se zvišale za 1,15 odstotka. V letu 2018 so se uskladile dvakrat, prav tako se bodo dvakrat letos. Leta 2012 so letni dodatek prejeli le upokojenci s pokojninami v višini do 622 evrov, ukrep pa je veljal pet let. Od leta 2017 so do letnega dodatka ponovno upravičeni vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine, ostaja pa ukrep znižanja odmernega odstotka od osnove za odmero denarnega nadomestila po 12 mesecih prejemanja, in sicer s 60 odstotkov na 50 odstotkov od osnove.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je določil tudi znižanje nekaterih pokojnin, za katere je država zagotavljala izplačilo iz državnega proračuna, vendar pa je te določbe ustavno sodišče leta 2013 razveljavilo.

Nov način izplačevanja prejemkov po vojni zakonodaji

Z letom 2013 se je prešlo na nov način izplačevanja prejemkov po vojni zakonodaji. Z varčevalnimi ukrepi se je vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja ukinila pravica zdravstvenega varstva, kar je veljalo do konca leta 2016, še vedno pa niso upravičeni do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. V veljavi ostaja tudi zvišana starost za uveljavitev pravic po zakonu o vojnih veteranih s 50 na 55 let.

Varčevanje pri študentih

Od leta 2012 študenti poleti med 15. julijem in 15. avgustom nimajo več pravice do subvencioniranega obroka. So pa od 1. januarja 2019 do državnih štipendij ponovno upravičeni tudi tisti dijaki oz. študenti, pri katerih mesečni prihodek na družinskega člana sodi v šesti dohodkovni razred.

Ukrepi na področju zdravstva postali trajni

Vlada je z varčevalnimi ukrepi posegla tudi v zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ukrepi še vedno veljajo, med njimi pa so: oblikovanje terapevtskih skupin zdravil, znižanje prispevnih stopenj za brezposelne in ukinitev nadomestila za plače med začasno zadržanostjo od dela za brezposelne, znižanje cenovnih standardov za medicinsko-tehnične pripomočke, zmanjšanje odstotka nadomestila za čas odsotnosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja do 90. dne za 10 odstotkov ter zmanjšanje odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krijejo z obveznega zdravstvenega zavarovanja, za pet odstotkov.

Skrajšanje novoletnih praznikov

Od leta 2013 dalje 2. januar ni bil več dela prost dan. Ukrep je bil odpravljen decembra 2016.

Mlade družine ostale brez subvencije za reševanje stanovanjskega vprašanja

Z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ so se ukinile subvencije mladim družinam pri nakupu stanovanja, ki jih je leta 2006 ponudil zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.