c S
Kriza v Sloveniji: Žarišče v bankah 13.01.2019 09:29 Ljubljana, 12. januarja (STA) - Kriza je bančni sistem po začetnih težavah ob presahnjenju evropskih medbančnih trgov udarila z zamudo. Ob kopičenju slabih posojil so si zaradi težav v bankah, predvsem tistih v pretežni državni lasti, finančni trgi Slovenijo v 2012 in 2013 vzeli za tarčo. Dogajanje je presekala milijardna sanacija konec 2013, ki pa še vedno buri duhove.

Predkrizno obdobje v Sloveniji je zaznamovala izrazita kreditna rast. Krediti nebančnemu sektorju so tako med 2006 in 2008 narasli za skoraj dve tretjini, banke pa so rast med drugim financirale z zadolževanjem pri tujih bankah, ki se je povečalo za okoli 60 odstotkov.

Kriza je prinesla temeljito prečiščenje. Bilančna vsota, ki je tako kot obseg kreditov vrhunec dosegla v 2010, je v nadaljevanju ob prestrukturiranju slabih posojil in upadu odobravanja novih kreditov občutno upadla, banke pa so poplačale tudi posojila do tujih bank, tako da so se ta zmanjšala na zelo nizke ravni. Po drugi strani so banke močno okrepile denarne vloge, predvsem depozite gospodinjstev, tako da lahko nekatere danes svojo kreditno dejavnost v celoti financirajo z vlogami.

Bilančna vsota (v mrd evrov)* Vloge in krediti tujih bank (v mrd evrov)*

2006 34,1 10,2

2007 42,6 14,5

2008 47,9 16,1

2010 50,8 11,7

2013 40,3 5,3

2014 38,7 4,5

2016 37,1 2,9

2018 38,3 2,4

* podatki na 31. 12. v letu, razen za 2018, ko je podatek na 31. 10.

Vir: Banka Slovenije

Krediti nebančnemu sektorju (v mrd evrov)* Vloge in krediti nebančnega sektorja (v mrd evrov)*

2006 20,6 17,7

2007 28,5 19,7

2008 33,7 20,9

2010 34,7 23,9

2013 24,3 22,5

2014 21,5 24,4

2016 20,5 26,1

2018 22,2 28,4

* podatki na 31. 12. v letu, razen za 2018, ko je podatek na 31. 10.

Vir: Banka Slovenije

Kreditna rast je prinesla številne nevzdržne zgodbe, kot sta s kreditom napihnjeni gradbeniški in finančni balon. Z nekaj zamude so se v letu 2010 začele izraziteje kazati posledice propada velikih gradbenih družb in finančnih holdingov, kjer so poskušali posamezniki z zadolževanjem financirati prevzeme velikih gospodarskih skupin. V domačih in tujih bankah je začel naraščati delež slabih posojil, banke so morale oblikovati vse več oslabitev in rezervacij, to je poslabševalo poslovanje, bančni sistem je zdrsnil v izgubo.

Medtem ko so banke iz tujih skupin težave reševale s pomočjo lastnikov, je po mnenju večine opazovalcev država kot lastnica treh največjih bank s korenitejšimi ukrepi zamudila, kar je privedlo v zaostrovanje razmer v velikih bankah v pretežno državni lasti in nekaterih manjših domačih bankah v 2012 in 2013. Slovenija je ob zaostrovanju dolžniške krize v nekaterih evrskih državah postala tudi nova tarča finančnih trgov.

Zgodbo je presekala obsežna sanacija bank decembra 2013. Izrednimi ukrepi za banke so vsebovali dokapitalizacijo NLB, Nove KBM, Abanke ter Probanke in Factor banke, nad katerima je Banka Slovenije pred tem začela izredno likvidacijo, za okoli 3,5 milijarde evrov ter prenos za okoli štiri milijarde evrov bruto slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Obenem je proces vseboval tudi izbris delnic in obveznic teh bank v skupni nominalni vrednosti skoraj milijarde evrov.

Po sanaciji se je kapitalska moč slovenskega bančnega sistema dvignila nad evrsko povprečje, domače velike banke pa so po kapitalski ustreznosti odskočile od drugih. Poslovanje bank se je izboljšalo, kreditna aktivnost se je medtem začela pobirati z zamudo in še to le postopoma. V okolju nizkih obrestnih mer se je glavni izziv prestavil na področje sposobnosti ustvarjanja dohodkov.

Kljub pozitivnim učinkom sanacije bank za finančni sistem in širše nacionalno gospodarstvo pa ukrepi Banke Slovenije in države tudi po petih letih burijo duhove med vlagatelji, ki so z izbrisom delnic in podrejenih obveznosti izgubili premoženje.

Po njihovem mnenju so bili pregledi kakovosti premoženja in obremenitveni testi, ki so bili podlaga za sanacijo, načrtno izpeljani na tak način, da so prikazali negativni kapital v saniranih bankah in tako upravičili izbris upnikov. Kot opozarjajo, Slovenija ni bila zgolj tarča špekulantov na finančnih trgih, ampak tudi poskusni zajček za nova evropska pravila reševanje bank. Tarča najmočnejših napadov je bilo tedanje vodstvo Banke Slovenije na čelu z guvernerjem Boštjanom Jazbecem, ki je verjetno lani tudi zaradi tega predčasno končal svoj mandat.

Skladnost zakonske podlage za sanacijo bank z ustavo je na podlagi več zahtev preverjalo ustavno sodišče. To ni ugotovilo neskladnosti samega izbrisa kvalificiranih obveznosti z ustavo, temveč je problematiziralo raven pravnega varstva imetnikov teh obveznosti. Vladi in DZ je zato naložilo sprejem zakonskih rešitev, ki bodo omogočile učinkovito pravno varstvo. Država s tem zakonskim predlogom močno zamuja, kar med vlagatelje vnaša le še dodatno jezo. Na finančnem ministrstvu sicer poudarjajo, da je priprava predloga zakona ena od prioritet vlade. Načrtujejo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v DZ v prvem letošnjem četrtletju.

Banka Slovenije se je zaradi sanacije znašla tudi v kriminalistični preiskavi in kljub opozorilom Evropske centralne banke in postopku Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršitve nedotakljivosti sistema ECB je Nacionalni preiskovalni urad nedavno na Specializiranem državnem tožilstvu kazensko ovadil takratni svet bančnega nadzornika.

Poslovni izid (v mio evrih) Neto oslabitve in rezervacije (v mio evrih)

2008 308 -120

2009 162 -279

2010 -99 -811

2013 -3439 -3809

2014 -106 -650

2016 364 -96

2017 443 43

2018* 452 45

* do 31.10., razen za kapitalsko ustreznost v 2018, kjer je za 30. 6.

Vir: Banka Slovenije

Kapitalska ustreznost CET1 (v %) Terjatve z zamudami nad 90 dni (v %)****

2008 8,6 ////

2009 8,7 ////

2010 8,3 7,4

2013 13,2 13,4**

2014 18,4 11,9

2016 20,2 5,5

2017 19,4 3,7

2018* 20,2 2,6***

** najvišji delež so slaba posojila dosegla novembra 2013 - 17,3 odstotka oz. okoli 7,8 milijarde evrov (pri podjetjih je delež dosegel celo 28 odstotkov)

*** v absolutni vrednosti je bilo to 950 milijonov evrov

*** metodologija pred letom 2010 je bila drugačna, a podatki vseeno kažejo na začetek poslabševanja kakovosti terjatev v 2009; sredi 2015 je začela veljati širša definicija nedonosnih izpostavljenosti evropskega bančnega organa (Eba) - po tej definiciji se je delež nedonosnih izpostavljenosti v slovenskem bančnem sistemu od konca junija 2015 do konca novembra 2018 znižal s 14,17 odstotka (5,9 milijarde evrov) na 4,23 odstotka (1,8 milijarde evrov)

Vir: Banka Slovenije

Stroški sanacije bank so bili pomemben dejavnik izrazitega dviga javnega dolga v krizi, ki se je skoraj početveril. Se je pa zadolženost države povečala že pred tem zaradi odsotnosti prilagoditve odhodkov upadlim prihodkom. Edini korenit poskus prilagoditve je bil zakon o uravnoteženju javnih financ, katerega učinke pa je v 2013 nato izničila sanacija bank.

V letih, ko je bila Slovenija pod pritiskom trgov, se je država tudi drago zadolževala v dolarjih, kar je dodatno dvignilo stroške vsakoletnega odplačila obresti. V zadnjih dveh letih je državna zakladnica z več operacijami predčasnega odkupa in zamenjave dolarskega dolga v evrskega te stroške začela zniževati, javni dolg pa je ob pospešeni gospodarski rasti začel tudi hitreje padati v deležu od BDP. V naslednjih dveh letih se bo po napovedih tudi na podlagi prihodkov od privatizacije NLB in za zdaj še predvidene prodaje Abanke spet približal zgornji dovoljeni meji 60 odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti.

Javnofinančni saldo (v % od BDP) Javni dolg Stroški servisiranja obresti (v mio evrih)

v mio evrih v % od BDP

2008 -1,4 8274 21,8 326,1

2009 -5,8 12.527 34,6 326,4

2010 -5,6 13.907 38,4 476,7

2011 -6,7 17.204 46,6 510,6

2012 -4,0 19.404 53,8 632,5

2013 -14,7 25.505 70,4 827,0

2014 -5,5 30.220 80,4 1082,6

2015 -2,8 32.087 82,6 1028,8

2016 -1,9 31.753 78,7 1064,0

2017 0,1 31.859 74,1 977,3

Vir: Eurostat, Surs, ministrstvo za finance