c S
Slovenija v zadolžitev za 1,5 milijarde evrov 08.01.2019 07:24 Ljubljana, 07. januarja (STA) - Slovenija je danes uspešno izdala novo 10-letno referenčno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov s podaljšanim prvim obrestnim obdobjem in končno zapadlostjo obveznice 14. marca 2029. Gre za prvo ponudbo državne obveznice v območju evropskih držav letos, so objavili na spletni strani ministrstva.

Na osnovi dobrih tržnih pogojev so bili danes ob 10. uri postavljeni okvirni pogoji izdaje v zgornjem območju 40 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave. Ponudbo obveznic so kot glavne organizatorke vodile Abanka, Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Commerzbank in HSBC.

Zanimanje investitorjev je po manj kot dvournem trženju preseglo dve milijardi evrov, vključujoč 450 milijonov evrov povpraševanja s strani vodilnih organizatorjev izdaje. Slovenija je izkoristila visoko zanimanje in kot okvirne pogoje izdaje ob 12. uri določila v območju 45 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave. Povpraševanje je enakomerno naraščalo in končna cenovna usmeritev je bila oblikovana ob 13.40 uri pri 40/42 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave.

Ugodnejša cenovna usmeritev je bila po navedbah ministrstva odraz velikosti knjige naročil, ki je presegla tri milijarde evrov, vključujoč 500 milijonov evrov povpraševanja s strani vodilnih organizatorjev izdaje. Knjiga naročil je bila stabilna, tako da se je ob 15.15 zbiranje naročil zaključilo pri pogojih 40 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave in z odločitvijo o velikosti izdaje obveznice v višini 1,5 milijarde evrov.

Cena se je obveznici določila popoldne ob 17.15 uri. Nova 10-letna evrska obveznica je bila prodana z letno kuponsko obrestno mero v višini 1,1875 odstotka in končno ceno 99,785 odstotka, so zapisali na ministrstvu.

Delež slovenskih investitorjev je znašal devet odstotkov, največ pa je bilo investitorjev iz Združenega kraljestva in Irske, in sicer kar 41 odstotkov. Za njimi so se zvrstili nemški in avstrijski investitorji, ki jih je skupaj bilo 17 odstotkov. Investitorjev iz Beneluxa je bilo 12 odstotkov, iz Francije osem odstotkov in iz Skandinavije tri odstotke. Po dva odstotka je bilo investitorjev iz Švice, Azije in Amerike. Delež investitorjev iz ostale Evrope pa je znašal štiri odstotke.

Med vsemi investitorji je bilo 38 odstotkov bank in zakladnic, 31 odstotkov je bilo upravljavcev skladov. 21 odstotkov investitorjev je prihajalo s področja skladov tveganega kapitala in trgovanja. Delež zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki so kupili obveznice, je znašal sedem odstotkov, delež centralnih bank in uradnih institucij pa tri odstotke.

Program financiranja proračuna, ki ga je na zadnji lanski seji sprejela vlada, sicer določa, da se bo država letos za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 2,1 milijarde evrov. V primeru zadolžitve za omenjeni znesek bo dolg državnega proračuna konec leta znašal 28,3 milijarde evrov. To je 58,4 odstotka BDP, so v programu izračunali na ministrstvu za finance.

Država se je lani dolgoročno prav tako najprej zadolžila januarja, in to za 1,5 milijarde evrov, v začetku marca pa je izdala še za 1,25 milijarde evrov novih obveznic z zapadlostjo v letih 2028, 2035 in 2045, s čimer je financirala nov odkup dolarskih obveznic ter na ta način izboljšala strukturo in ročnost javnega dolga.