c S
GZS vlado opozarja na posledice predlaganih sprememb pri minimalni plači 29.11.2018 07:16 Brdo pri Kranju, 28. novembra (STA) - Spremembe pri minimalni plači, kot jih predvideva zakonski predlog, ki je v DZ, bodo pomembno vplivale na vrsto podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost poslovnega okolja, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Vlado zato poziva, naj zakona ne podpre in začne razpravo o prihodnji ureditvi minimalne plače v okviru ESS.

"Potrebna je tako strokovna razprava kot socialni dialog o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji. Za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja," je danes na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju opozorila izvršna direktorica GZS Sonja Šmuc.

"Protestiramo proti enostranskemu spreminjanju zakonodaje, ki pomembno vpliva na pogoje poslovanja in povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja," je poudarila.

Zato so v torek vlado pozvali, naj ne podpre zakona, naj začne s postopkom usklajevanja minimalne plače za leto 2019 in sproži argumentirano razpravo socialnih partnerjev o prihodnji ureditvi minimalne plače v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

GZS poudarja, da država ne more administrativno zagotoviti višje minimalne plače, ne da bi s tem tvegala izgubo delovnih mest. Višjo minimalno plačo je mogoče zagotoviti le z zvišanjem dodane vrednosti, produktivnosti in izvoza, je dejala Šmučeva.

V zbornici se strinjajo z vsakoletnim usklajevanjem minimalne plače, kot ga določa veljavni zakon o minimalni plači, ki upošteva inflacijo in druge kriterije, kot je produktivnost. "Rast minimalne plače tako ni pod vprašanjem. Ne more pa o minimalni plači, mimo socialnega partnerstva, odločati samo politika. In to celo tako, da podpira novosti, ki povsem spremenijo osnovne postulate, kot je definicija plače. Takih tektonskih premikov se ne dela brez usklajevanja in se jih ne dela v mesecu ali dveh," je poudarila izvršna direktorica GZS.

Predlog zakona, ki ga je v DZ vložila Levica, podprle pa so ga tudi poslanske skupine koalicije, po njenem mnenju ne upošteva dejstev, da minimalna plača raste hitreje od inflacije. Od januarja 2009 se je povprečna bruto plača zvišala za 17 odstotkov, minimalna plača za 43 odstotkov, cene pa so se zvišale za 11 odstotkov.

Poleg tega ima Slovenija že sedaj med državami EU najmanjšo razliko med minimalno in povprečno plačo - v EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 odstotkih povprečne plače, v Sloveniji pa nad 52 odstotkov povprečne plače.

Produktivnost dela se je že sedaj povečevala pol počasneje od minimalne plače, nadalje opozarja GZS. Poleg tega je v Sloveniji trenutno v podjetjih, ki imajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega nižjo kot 18.000 evrov, več kot 50.000 zaposlenih. "Mnogi od teh delajo za javne naročnike, ki zasledujejo načelo najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno," je povedala Šmučeva.

Opozarjajo še, da bo "unikatna" predlagana metoda spreminjanja minimalne plače zelo hitro vplivala na celotno plačno politiko, na socialne transferje, pokojnine in na plače v javnem sektorju. "Bomo to zagotovili z novimi davki ali krčenjem sredstev za programe v zdravstvu, infrastrukturi in še kje?" se je vprašala.

Izpostavila je tudi, da predlagatelji zakona posegajo tudi v širši zakonski in pravni kontekst, saj drugače opredeljujejo definicijo plače, kot izhaja iz zakona o delovnih razmerjih. Po novem plača ne bi bila več sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. "Ta unikum vnaša velika tveganja v prihodnja kolektivna pogajanja in neusklajenost v našem pravnem redu," meni Šmučeva.

Predlaganim zakonskim spremembam nasprotujejo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer se zavzemajo za razbremenitev stroškov dela in posledično višje neto plače. "Če bi si država vzela manj, bi delavcem ostalo več," so zapisali v sporočilu.

Glede načrtovanega izvzetja dodatkov iz minimalne plače opozarjajo, da dodatek za delovno dobo po zakonu pripada vsakemu delavcu, zato bo največje povišanje plač ravno na račun tega dodatka. "Iz tega izhaja, da bodo spet negativno diskriminirani starejši delavci, ki imajo višji dodatek za delovno dobo. Zaradi tega bodo še težje dobili zaposlitev, saj bodo stroški dela za delodajalca višji," so poudarili.

Ob tem so znova opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga pri obravnavi tako pomembnih vprašanj, kot je višina minimalne plače.