c S
Najvplivnejši pravniki za več pluralnosti in prevzemanje odgovornosti 27.11.2018 16:35 Ljubljana, 27. novembra (STA) - Portal IUS-INFO je ob podelitvi priznanj najvplivnejšim pravnikom pripravil okroglo mizo, na kateri so skušali ugotoviti, ali je potrebna reforma pravne države. Najvplivnejši pravniki so se strinjali, da bi potrebovali več pluralnosti in prevzemanja odgovornosti. K slednji so pozvali predvsem v zvezi z izjavo vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na vprašanje, katere reforme pravne države in demokracije bi potrebovali v Sloveniji, ocenila, da potrebujemo predvsem drugačen pogled inštitucij na ljudi. Ta pogled ne sme biti pogled zviška, pač pa mora iti za zavedanje, da imajo inštitucije pred seboj človeka, je dejala. Motijo jo tudi dolgotrajni sodni postopki, zato se je zavzela za kakovostno sojenje že na najnižjih stopnjah, da zadeve ne prihajajo na ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), kar podaljšuje postopke.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan kot eno večjih pomanjkljivosti slovenske družbe vidi, da se preveč ukvarjamo s tem, kdo je kriv, da je nastala neka težava, ne pa s tem, kako jo odpraviti. "Gre za miselni premik, ki bi ga morali narediti vsi," je dejala.

Slednje po njenih besedah ne pomeni, da ugotavljanje odgovornosti ni pomembno, mora pa odgovornost na podlagi lastnega občutka prevzeti predvsem vsak sam. Za to se je zavzela tudi Nussdorferjeva, a dodala, da morajo odgovornost prevzemati tudi inštitucije in se za svoje napake opravičiti, če je treba. "Veliko ljudi, ki se obrne na nas, želi samo opravičilo," je dejala.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič se o vprašanju, ali je potrebna reforma pravne in demokratične države, zaradi svojega položaja ni želel opredeljevati, povedal pa je, kateri predpogoji morajo biti v teoriji izpolnjeni, da pravna in demokratična država delujeta. Kot temeljni predpogoj je izpostavil pluralizem mnenj, posebej v medijih. "Če je medijski prostor monopolističen, potem ne moremo govoriti o svobodnem oblikovanju politične volje, saj ljudje, ki volijo, ne bi volili tako, kot so, če bi bil medijski prostor pluralen," je dejal. Tudi za same volitve, ki potekajo v takem nepluralnem prostoru, po njegovih besedah niso poštene, prav tako oblast, ki je na njih izvoljena, ni povsem legitimna.

Profesor na pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak je menil, da slovenska družba zaradi dolgega obdobja nepluralnosti v prejšnjem sistemu še ni povsem pluralna. Glavno nalogo, da to nekoč postane, ima po njegovi oceni ustavno sodišče. "Kajti, če ljudstvo in parlament, ki ga to ljudstvo izvoli, v sebi nimata pluralnosti, potem pluralnosti tudi ne bosta zagotovila," je opozoril.

Na okrogli mizi so med drugim spregovorili tudi o sicer pozneje umaknjeni izjavi vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus. Profesor na mariborski pravni fakulteti Miha Šepec je menil, da imajo posamezni pravniki, ki imajo dovolj znanja in poguma, vso pravico, da kritično presojajo odločitve ESČP, ne more pa si tega privoščiti organ, ki je zavezan spoštovati odločbe ESČP. "Ko se zgodi kaj takega, se upravičeno vprašamo, kje sta tu pravna varnost in pravna država," je dejal. Nasploh so bili navzoči pravniki enotni, da bi morala zadeva doživeti epilog ter da bi za izjavo nekdo moral prevzeti odgovornost.

Dotaknili so se še izjave premierja Marjana Šarca, s katero je podjetja v državni lasti pozval k razmisleku o oglaševanju v medijih, ki naj bi širili sovražni govor. Ustavni pravnik Andraž Teršek je izjavo ocenil kot poskus, da se finančno oslabi možnost obstoja opozicijskih medijev, česar pa ne podpira, saj je opozicija temelj demokracije. "V svobodi in pluralizmu moraš najbolj zagovarjat svobodo tistega, s katerim se najmanj strinjaš in ti je najmanj všeč, vse dokler ne preseže nekih skrajnosti," je dodal.

Z slednjim se je strinjala tudi Švarc Pipanova, ki pa je opozorila, da svoboda izražanja ni absolutna. Glede izjave premierja je dejala le, da ima svobodo izražanja tudi on, da pa mora paziti, da ne posega v pristojnost drugih organov. "V tem primeru pristojnosti drugih organov ni presegel," je ocenila.

Poleg omenjenih sodelujočih na okrogli mizi so bili med deset najbolj vplivnih pravnikov letos izbrani še Miro Cerar, Vasilka Sancin, Lucija Šikovec Ušaj in Verica Trstenjak, ki pa se današnje okrogle mize niso udeležili.