c S
V času digitalizacije pomembno tudi kolektivno dogovarjanje 22.11.2018 14:35 Ljubljana, 22. novembra (STA) - V času, ko se digitalizacija tudi v delovnih procesih krepi, poseben poudarek terja tudi kolektivno dogovarjanje. Klasična delovna mesta se namreč preoblikujejo, nastajajo nove oblike dela. O tem danes beseda teče na konferenci o prihodnosti dela, ki na GZS poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc na področju kolektivnega dogovarjanja.

Med cilji petletnega projekta, ki se bo končal leta 2021, so oblikovanje kompetenčnega modela za kolektivno dogovarjanje, usposobljenost 11 zaposlenih na Gospodarski zbornic Slovenije (GZS) za kolektivno dogovarjanje in priročnik za kolektivno dogovarjanje na ravni podjetja, je za STA pojasnila strokovna vodja projekta Metka Penko Natlačen, sicer namestnica direktorja pravne službe GZS.

"Projekt govori o krepitvi kompetenc socialnih partnerjev pri bipartitnem socialnem dialogu, se pravi ravno pri kolektivnem dogovarjanju. Kaj dati v kolektivne pogodbe, da bodo te bolj zdržale, da bodo bolj močne in da bodo bolj zastopale in naslavljale interese delavcev in delodajalcev," je poudarila in ocenila, da je treba gojiti socialni dialog in njegovo etiko, le tako se pride do kakovostnih rešitev za probleme, ki se pojavljalo.

Predvsem v dobi, ko je v ospredju nove tehnologije, robotizacija in umetna inteligenca, je treba negovati dialog, saj so socialni stiki v digitalni dobi po njenih pojasnilih slabši, in na to je treba paziti, komunikacija ne sme zamreti.

Za digitalizacijo je značilno, da se klasična delovna mesta spreminjajo. "Nastala bodo nova, nastajajo nove oblike dela. Ta nova oblika dela in pristopa k delu nudi tudi možnost, da pridemo do več produktov v enakem času," je navedla Penko Natlačnova, ki sicer pozitivno gleda na digitalizacijo.

Digitalizacija bo po njeni oceni prinesla neke dodatne možnosti, za katere ni nujno, da jih zdaj vidimo. "A pri tem ne smemo pozabiti na neko etično medsebojno komunikacijo," je opozorila.

Digitalizacija po njenih besedah ne pomeni nujno zapiranja klasičnih delovnih mest, ampak preoblikovanje, saj se z uvedbo novih tehnologij spreminja vsebina dela. Klasična delovna mesta pa se krčijo tam, kjer v ospredje prihaja robotizacija.

"Obstaja strah med ljudmi, to je logično. Ker je to neznano in pred neznanim imamo strah. Zato mi kot gospodarska zbornica menimo, da je treba o teh temah govoriti, jih odpirati za kolektivno dogovarjanje, ker bo mogoče šlo tam hitreje kot pri ustreznih zakonskih ureditvah," je še dejala Penko Natlačnova.

V Slovenija se je robotika sicer začela razvijati v 70. letih z razvojem industrijskih manipulativnih robotov, naše družbe po pojasnilih GZS predvsem izdelujejo komponente za robote.

Na 10.000 zaposlenih je v Sloveniji okoli 48 robotov, v avtomobilski industriji, ki je ena najbolj robotiziranih, pa 636. Tudi farmacevtska industrija postaja vse bolj avtomatizirana, a še vedno krepko zaposluje.

"Tako večja avtomatizacija sploh ne znižuje števila delovnih mest, pač pa veča potrebe po delavcih, ki opravljajo zahtevnejša opravila," so poudarili na GZS in dodali, da so spremembe postopne in odvisne tudi od investicijskega potenciala za nakup nove avtomatizacije. Avtomatizacija na kratek rok po oceni zbornice sicer ne vpliva na manjše število zaposlenih.

V Sloveniji bo sčasoma vse manj delovnih mest, kjer je že danes težko pridobiti razpoložljiv kader za relativno enostavna in ponavljajoča opravila. Ta dela so pogosto v težkih razmerah in lahko škodujejo zdravju človeka, kar ni dobro ne zanj ne za zdravstveno oz. pokojninsko blagajno.

Avtomatizirana proizvodnja je trenutno še vedno pretežno domena bogatih, razvitih držav, kot so Japonska, Južna Koreja, Nemčija in Švica, kar pomeni, da se teh trendov pri nas ne smemo bati. To so namreč tudi države, kjer je brezposelnost najnižja, so še navedli na GZS.