c S
V sredo parafa sporazuma, ki bo očitno preprečil decembrske stavke 21.11.2018 07:15 Ljubljana, 20. novembra (STA) - Trije sindikati javnega sektorja naj bi v sredo z vladno stranjo parafirali predlog sporazuma, ki prinaša rešitve stavkovnih zahtev in bi zaustavil za december napovedane stavke šolnikov in dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Možnost pristopa k sporazumu dopuščajo tudi drugi stavkajoči sindikati, razen pravosodnega in policijskih.

Vladna pogajalska skupina je na ponedeljkovem srečanju uskladila stavkovni sporazum s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Pravne službe na vladni in sindikalni strani so danes še usklajevale podrobnosti besedila sporazuma, ki javnosti še ni dostopno, so pa znane glavne rešitve.

Sporazum je vreden približno toliko kot tisti, o katerem so se dogovarjali marca, in sicer približno 306 milijonov. Največ, okoli 265 milijonov evrov, predstavlja splošno zvišanje plač vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki ga je sicer predlagala skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška.

Tako bi se zaposlenim do vključno 26. plačnega razreda plače zvišale za en razred, zaposlenim nad 26. plačnim razredom za dva, tistim z znanstvenim magisterijem, doktoratom in specializacijo pa za tri. Zvišanje plač se bo uveljavilo postopoma, in sicer za en razred 1. januarja 2019, za drugi razred 1. novembra 2019, za tretji razred pa 1. septembra 2020.

Iz splošnih dvigov bi bili izvzeti zdravniki, funkcionarji, direktorji in ravnatelji. Dodatnih dvigov plač pa bi bili deležni zaposleni na posameznih delovnih mestih, še za en plačni razred več bodo namreč dobili učitelji, ki opravljajo delo razrednika, ter nekatere medicinske sestre in babice.

Prav tako so sindikati izpogajali višje dodatke za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas, uvedbo jubilejne nagrade za 40 let dela in višjo odpravnino ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo bi letos prejeli še poračun za višji regres, učitelji svetniki in svetovalci pa bi imeli možnost, da v karieri dosežejo en plačni razred več kot doslej, enako velja za zaposlene v kulturi in sociali, kjer imajo primerljivo urejeno karierno napredovanje.

Vladna in sindikalna stran sta se dogovorili še, da zamik pravice do izplačila napredovanj z aprila na december postane trajen in da delovna uspešnost ostaja zamrznjena do 1. julija 2020.

Z dogovorjenimi izboljšanji plač v vzgoji in izobraževanju so se danes strinjali tudi delegati na kongresu Sviza v Portorožu, ki so se zavzeli, da se o parafiranem dogovoru izpelje posamično glasovanje celotnega članstva sindikata. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je danes dobil vnovičen mandat, pa je na kongresu pojasnil, da bo za december napovedana stavka ob parafi prestavljena, odpovedana pa bo, ko bodo sporazum dokončno podpisali.

Prav tako bi sporazum preprečil stavko, ki so jo ravno tako za december napovedali v omenjenih sindikatih, ki zastopata zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu.

Uveljavitev ukrepov iz stavkovnega sporazuma pa je odvisna tudi od ravnanja drugih sindikatov, saj se morajo nekatere rešitve uveljaviti s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor, za kar pa je potreben kvorum.

V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so se odločili, da dogovora ne bodo blokirali. A želijo najprej videti končno besedilo stavkovnega sporazuma. Vlado so tako pozvali, da se z njimi v sredo še enkrat sestane in jim predstavi končno besedilo sporazuma.

Po Počivavškovih besedah ugotavljajo, da so v delu, ki ima finančne posledice, z doseženim v pogajanjih lahko zadovoljni, od vlade pa so si želeli še dveh zavez, pri katerih niso uspeli. Prva je vezana na boljše vrednotenje posameznih delovnih mest, ki so jih vladni pogajalci dogovorili z nekaterimi sindikati. Po navedbah Počivavška je teh delovnih mest in nazivov čez 160, od tega zgolj štiri iz dejavnosti zdravstva, štiri iz dejavnosti raziskovanja, nobenega iz državne uprave in tudi ne iz plačne skupine J.

Kot drugo pa so pričakovali, da bo vlada za povišane stroške dela zagotovila finančna sredstva. Na podlagi informacij, ki jih imajo in tudi preteklih izkušenj, se namreč bojijo, da bo v nekaterih delih javnega sektorja za realizacijo dogovorjenega prišlo do težav s financiranjem, če te zaveze ne bo.

Kljub temu da omenjeni zahtevi ostajata odprti, pa so se odločili, da pri vključitvi obeh zavez v sporazum ne bodo vztrajali. Že zdaj pa napovedujejo nekatere sindikalne aktivnosti v prihodnjem letu.

Zanje pa ostaja odprto tudi vprašanje osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Počivavšek je obžaloval, da so se drugi sindikati v ponedeljek v pogajanjih očitno odpovedali ambiciji, da bi to znižanje kdaj v celoti ali delno kompenzirali.

Glede kvoruma za uveljavitev sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor pa je Počivavšek dejal, da je vlada v pogajanjih ves čas zatrjevala, da želi čim širše soglasje za sklenitev dogovora in tega ne bo iskala s kvorumom, "ki bi bil mejen". Ocenjujejo, da je v tem trenutku priložnost, da to dokaže, je še dodal.

V njihovi skupini je sicer 16 reprezentativnih sindikatov, ki med drugim zastopajo veterinarje, carinike, vojake, zaposlene v državni upravi, centrih za socialno delo in v kulturi. Prav tako znotraj te skupine sodelujejo sindikati, ki zastopajo del zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. O podpisu sporazuma pa se bo vsak od njih odločal samostojno.

Do vladne strani so kritični tudi v Sindikatu delavcev v pravosodju, kjer vladni strani očitajo, da jih je v pogajanjih ignorirala. Zaposleni v pravosodju stavkajo od 5. novembra, a po besedah predsednika njihovega sindikata Tomaža Virnika na svoje stavkovne zahteve niso dobili nobenega odgovora. Sporazuma, ki je bil v ponedeljek usklajen z nekaterimi sindikati, zato ne bodo podpisali, je pojasnil za STA.