c S
Na odboru DZ za kmetijstvo o razmerah v sadjarstvu 09.11.2018 07:17 Ljubljana, 08. novembra (STA) - Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je danes seznanil s stanjem v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah v letih 2016 in 2017. Pod pritiskom so predvsem pridelovalci jablan, letošnja letina je rekordna in so na trgu viški, odkupne cene so nizke, kakovost pa, ker je bilo letos več bolezni, slabša.

Krizo v sadjarstvu je orisal predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Boštjan Kozole. Po njegovi oceni je ta v Sloveniji ena večjih v Evropi, začela se je z ruskim embargom leta 2014. Nato sta pridelovalce prizadeli dve zaporedni pozebi, pritisk na trgu izvaja tudi poljska politika subvencioniranja domače pridelave - Poljska danes pridela več kot tretjino jabolk v EU.

Kot je dejal Kozole, si sadjarji želijo pomoči države, da se zagotovi obstoj sektorja. Nekaj je sicer že bilo narejenega, s predstavniki ministrstva so že imeli pogovore, a razmere terjajo nadaljnje ukrepe. Med temi je izpostavil še večjo promocijo, želijo si več znanja in svetovanja. Jabolk je letos po dveh letih upada dovolj, sadjarji se soočajo z viškom jabolk za predelavo.

Jabolk v intenzivnih nasadih je bilo letos po zadnjih podatkih, ki jih je odboru predstavila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, nekaj manj kot 82.000 ton. Gre za rekordno letino, potem ko sta predhodni leti zaznamovali pozebi: leta 2016 jih je bilo približno 42.000 ton, lani pa se je pridelek še skrčil, na okoli 13.000 ton.

Strniša je spomnila, da je država zaradi omenjenih pozeb sprejela nekaj ukrepov. Poleg denarne pomoči po posebnem interventnem zakonu so omogočili tudi odstop od običajne ureditve odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odpis oz. zmanjšanje najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč, omogočili so tudi nakup sadja z drugih kmetij za tiste, ki imajo pridelavo.

Hkrati so sektorju, ki je bil praktično brez likvidnostnih sredstev, subvencionirali obrestne mere za posojila za obratna sredstva, nadaljuje se subvencioniranje zavarovalnih premij. Zdaj je v medresorskem usklajevanju predlog, da se meja subvenicioniranja zavarovalnih premij za rastlinske pridelke zviša na 50 odstotkov.

Ministrstvo ob tem krepi promocijo, tudi s shemo Izbrana kakovost, ki so se ji sadjarji pridružili letos, aktivna promocija pa bo stekla prihodnje leto. Že ta mesec bodo izvedli dve promocijski akciji. Za Strnišo je pomembno, da se potrošnike osvešča, da so so pozorni na lokalno poreklo.

Nobena pomoč ne pomaga, če ne bo potrošnik cenil domačih jabolk in jih kupil, je dejala in dodala, da se mora sektor prilagoditi podnebnim spremembam, tveganja pa je treba porazdeliti.

"Vsi smo vedeli, da bodo drevesa po dveh praznih letih prepolna, v intenzivnih in kmečkih nasadih. Da bo letina obilna, da bodo domače kleti polne, da bo zaradi tega povpraševanje šibko, in da bodo na trgu prisotna jabolka. Po dveh letih brez slovenskih jabolk je odprlo prostor uvoženim, cenejšim, pogosto tudi manj kakovostnim jabolkom. Tržne poti so se vzpostavile, na to se je bilo treba pripraviti," je poudarila.

Medtem ko so poslanci koalicije večinoma mnenja, da ministrstvo izvaja ustrezne ukrepe za pomoč sektorju, opozicijski poslanci pogrešajo sistemske ukrepe.

Kot je ocenila Anja Bah Žibert (SDS), imamo v tej državi velik problem, če je letina slaba ali če je letina dobra; to se ne bi smelo dogajati, iskati bi bilo treba takšne sistemske rešitve, da bi bili ti udarci čim manjši. Poslanka LMŠ Karla Urh je ob tem poudarila, da nam narava zadnja leta ne prizanaša, tudi ji ne moremo ukazovati, ministrstvo pa pristopa z ustreznimi ukrepi.

Odbor je o problematiki razpravljal na pobudo SDS in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Predlagane sklepe pobudnikov je zavrnil, je pa podprl sklep koalicije, ki pravi, da odbor kmetijskemu ministrstvu predlaga, da vključi ustrezne ukrepe v strateški načrt skupne kmetijske politike in še naprej spodbuja porabo lokalnega sadja.