c S
Odbor DZ prikimal vladnemu predlogu novele zakona o DDV 08.11.2018 11:36 Ljubljana, 08. novembra (STA) - Člani parlamentarnega odbora za finance so predlogu vladne novele zakona o davku na dodano vrednost prižgali zeleno luč in DZ predlagali, da ga uvrsti na dnevni red novembrske seje. Cilj novele je sicer predvsem prenos določb evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Odbor je razpravljal tudi o stališču Slovenije do predloga novega proračuna EU.

Glavni namen novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Natalije Kovač Jereb prenos dveh evropskih direktiv, spremembe pa se nanašajo na obravnave kuponov ter na opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

"S prenosom direktive glede obravnave kuponov se v slovensko zakonodajo vključujejo nova harmonizirana pravila unije, s katerimi se zagotavlja enotna DDV obravnava kuponov v vseh državah članicah," je pojasnila. Ob tem je dodala, da bodo jasno opredeljene različne kategorije kuponov, kar bo omogočilo enotno obravnavo transakcij, nova pravila pa bodo veljala za kupone, ki bodo izdani po 31. decembru.

Na področju opravljanja storitev in prodajo blaga na daljavo pa z novelo v slovensko zakonodajo po pojasnilih Kovač Jerebove vnašamo administrativno poenostavitev.

Po mnenju poslanca Jožefa Horvata (NSi) je novela zakona za potrošnike zelo pomembna, zato je pozval k podrobnejši razlagi. Kot je dejal, pri kuponih običajno govorimo o darilnih bonih. "Zanimivo je, da Svet EU posebej opozarja, da z direktivo niso rešeni primeri, ko končni uporabnik ne unovči večnamenskega kupona v času njegove veljavnosti, plačilo za takšen kupon pa prodajalec obdrži," je izpostavil.

Državna sekretarka je v odgovoru pojasnila, da "te smernice, ki jih mi implementirano, tega ne predvidevajo. Tu veljajo splošna davčna pravila," je dodala.

Luko Mesca (Levica) je medtem zanimalo kako bo vlada zagotovila transparentnost transakcij z nepremičninami in investicijskega blaga, saj zakon ukinja avtomatično obveznost davčnega zavezanca, da o teh transakcijah poroča. Kovač Jerebova je dejala, da se ukinjajo nepotrebni obrazci, glede trgovanja z nepremičninami in investicijskim zlatom pa še vedno obstajajo davčne evidence, ki te podatke zagotavljajo.

Člani odbora so obravnavali tudi predlog stališča Slovenije do predloga proračuna EU. Evropska komisija za obdobje 2021-2027 predlaga finančni okvir v višini 1135 milijard, kar je realno primerljiv obseg sredstev s sedanjo perspektivo, je strnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Kot je pojasnila, bosta za Slovenijo tudi v prihodnjem obdobju glavni vir prihodkov iz proračuna EU predstavljala kohezijska politika in skupna kmetijska politika. Na področju kohezijske politike komisija za Slovenijo predlaga 3,07 milijarde evrov, kar je devet odstotkov manj kot v tem obdobju, a je padec po besedah Jazbečeve manjši kot se zmanjšuje celoten obseg kohezijske politike v EU. Na področju kmetijstva pa komisija za Slovenijo predlaga 1,5 milijarde evrov.

Andreja Širclja (SDS) je zmotilo stališče Slovenije, "da Slovenija ocenjuje, niti ne ugotavlja, da predlagan obseg proračunih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike ne odraža navedenih ciljev reforme, zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja je bistveno preveliko". Takšno stališče je po Šircljevih besedah "zelo mlačno". Vlada bi morala po njegovem mnenju jasno povedati, kakšen cilj zasleduje in nekaj predlagati, je dodal.

Slovenija sicer meni, da je komisija pripravila ambiciozen predlog finančnega okvira, kot pozitivno ocenjuje dejstvo, da je kljub izstopu Velike Britanije pripravila primerljiv finančni okvir. Predlog stališča je odbor podprl in predlagal odboru DZ za zadeve EU, da predlog stališča sprejme.