c S
Določanje zdravstvene politike na podlagi domnev že meji na korupcijo 07.11.2018 15:44 Ljubljana, 07. novembra (STA) - Minister za zdravje Samo Fakin je v uvodnem nagovoru na današnjem posvetu o podatkih v zdravstvu poudaril, da je določanje zdravstvene politike na podlagi domnev ali nepopolnih podatkov nesprejemljivo in "že meji na korupcijo". Zagotovil je, da na ministrstvu pod njegovim vodstvom v prihodnje ne bo prostora za takšno prakso, ki ogroža sistem.

Fakin je opozoril, da kljub nacionalnemu spremljanju čakalnih dob še vedno ne vemo natančno, kako dolgo je treba čakati na posamezne storitve. Dejal je, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v tem primeru zgolj zbira podatke, ki mu jih posredujejo vodstva zdravstvenih zavodov, kar po njegovih besedah govori o tem, da menedžment ne obvladuje stanja.

"Vsaka zdravstvena politika mora uporabljati podatke," pa je v predavanju opozoril nekdanji minister za zdravje, zdaj tudi mednarodni svetovalec na področju zdravstva Dorjan Marušič. Po njegovih besedah so zbiranje, analiza in uporaba podatkov obvezna praksa za večjo preglednost, zanesljivost in kakovost zdravstvenega sistema.

Marušič je posvaril, da slovensko zdravstvo v prihodnje na bo moglo shajati brez enotne baze podatkov. Da je njena vzpostavitev nujna, je ponazoril na primeru podatkov, ki ju zbirata NIJZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dejal je, da se njuni podatki o istih zadevah razlikujejo in je primerjava med njimi nemogoča.

"Če želimo, da bo nekaj narejeno, moramo to začeti delati," je Marušič pozval k takojšnjemu ukrepanju. Dejal je, da se veseli Fakinovega mandata, saj gre za ministra, ki vztraja na podatkih. Koalicijsko pogodbo je ošvrknil s pripombo, da nikjer ne govori o podatkih v zdravstvu, kar pa po njegovih besedah vendarle ni ključni kriterij za ocenjevanje njene kakovosti.

Sicer je današnji posvet o podatkih v zdravstvu, ki še vedno poteka v prostorih ZZZS, pripravila družba Planet GV. Posvet sta že v uvodnem delu dodobra zaznamovala nastopa predsednika sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Igorja Gregoriča in generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleša Šabedra.

Gregorič se je v predavanju dotaknil tudi programa otroške kardiokirurgije v ljubljanskem UKC. Ocenil je, da se je stanje programa v zadnjih štirih letih še poslabšalo in je katastrofalno. Na poslabšanje so po njegovih besedah vplivali odhod kardiologov, propad intenzivne terapije in odhod specializantov otroške kardiokirurgije.

Šabeder pa je v predavanju Gregoriču, ki je nastopil pred njim, poleg demagogije tudi očital, da že pol leta zavrača kakršnekoli pogovore o odnosu med kliničnim centrom in inštitutom pri vprašanju otroške kardiokirurgije. Slednje je Gregorič zanikal.