c S
Odbor DZ za finance hiti s prenosom evropskih direktiv 07.11.2018 07:20 Ljubljana, 06. novembra (STA) - Odbor DZ za finance je danes za potrditev na plenarni seji pripravil več zakonov, s katerimi se v slovensko zakonodajo prenaša določbe evropskih direktiv. DZ jih bo obravnaval po nujnem postopku, tudi novi zakon o trgu finančnih instrumentov z več kot 500 členi. Kot neprimernega pa je odbor ocenil predlog za vračilo denarja iz davčnih oaz.

DZ naj bi tako že na redni novembrski seji, ki se začne 19. novembra, potrdil novele zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, poleg tega pa še novi zakon o trgu finančnih instrumentov.

Predlog novega zakona o trgu finančnih instrumentov so na finančnem ministrstvu pripravili že v začetku lanskega leta in DZ bi ga moral sprejeti že lani spomladi, a sta postopek v DZ ustavila odstop tedanjega premierja in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Evropska komisija je zato napovedala vložitev tožbe zoper našo državo, kar je oktobra letos tudi storila. "Na današnji dan se je nabralo že za 971.000 evrov kazni," je k podpori predlaganim rešitvam pozval državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja.

Z novim zakonom o trgu finančnih instrumentov bo Slovenija med drugim v svoj pravni red prenesla spremenjeno evropsko direktivo o trgih finančnih instrumentov, ki naj bi zagotovila večjo preglednost, učinkovitost in odpornost finančnih trgov ter okrepila varstvo vlagateljev. Poleg tega pa predlog novega zakona vsebuje tudi določbe, ki bolj podrobno urejajo pravice vlagateljev oz. obveznosti investicijskih podjetij, stečajnih upraviteljev in nadzornih institucij v primeru stečaja borznoposredniške družbe, je povedal Dragonja.

Predlog zakona ima več kot 500 členov, zato se Dragonji skoraj 80 vloženih dopolnil, pripravljenih na podlagi pripomb pravnikov državnega zbora, zdi še sprejemljivo. Člani odbora so vse potrdili brez razprave, kritičen do takšnega hitenja je bil le predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič, ki je menil, da bi morali v zakonsko besedilo vgraditi nekaj popravkov, s katerimi bi po njegovih besedah ne le izboljšali, pač pa omogočili obstanek malega delničarstva v Sloveniji.

Zaradi priprave novega zakona o trgu finančnih instrumentov so potrebne spremembe še dveh zakonov: o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Z obema se odpravljajo sklicevanja na zdajšnji zakon o trgu finančnih instrumentov, ki bo z uveljavitvijo novega ugasnil, hkrati pa se v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv. Člani odbora so z obema soglašali.

Potrdili so tudi predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero se bo v slovenski pravni red preneslo evropsko direktivo o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Tudi s sprejemom te novele se mudi, saj jo morajo članice prenesti v svojen zakonodaje najpozneje do konca tega leta. Enako velja za predlog novele zakonov o davku na dodano vrednost, ki jo bo odbor obravnaval v četrtek.

Kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo pa so na seji ocenili predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ki so ga pripravili v državnem svetu. Kot je pojasnil državni svetnik Oskar Komac, je po nekaterih ocenah "zunaj okoli 35 milijard evrov", del tega denarja pa naj bi se vrnilo v Slovenijo z "neke vrste prostovoljnim pristopom", in sicer v višini 20 oz. 22 odstotkov nakazanih sredstev v davčne oaze. Kdor tega denarja ne bi vrnil sam, bi mu grozila kazen v višini 80 odstotkov nakazanih sredstev v davčno oazo.

Vlada takšnega predloga ne podpira, saj, kot je dejala Natalija Kovač Jereb s finančnega ministrstva, že sedaj aktivno sodeluje pri pripravi ukrepov, ki na mednarodni ravni izpostavljajo to problematiko. Potem ko je tudi pravnica državnega zbora opozorila, da je predlog zakona v več točkah v neskladju z ustavo, ga člani odbora niso podprli, so pa sklenili vladi predlagati, naj se na ravni EU zavzema za politike, ki stremijo k omejevanju skritih finančnih tokov.