c S
Letos slabša letina strnih žit 27.09.2018 12:41 Ljubljana, 27. septembra (STA) - V Sloveniji je bilo letos pridelanih 127.000 ton ali za 13 odstotkov manj krušnih strnih žit (pšenice, pire in rži) kot lani. Manj je bilo pridelanih tudi krmnih strnih žit (ječmena, ovsa in tritikale), in sicer za osem odstotkov, skupno 115.000 ton. Letina koruze pa bo po prvih napovedih dobra, je sporočil državni statistični urad.

Letina vseh strnih žit je bila letos nekoliko slabša od lanske, ugotavlja državni statistični urad. Strna žita skupaj so v povprečju obrodila za 13 odstotkov slabše kot lani.

Skupni pridelek pšenice in pire je tehtal 121.987 ton (14 odstotkov manj), čeprav je bila s tem žitom posejana skoraj enako velika površina. Pšenice so pridelali 120.820 ton, pire pa 1167 ton.

Ječmena so slovenski kmetje pridelali, čeprav na nekoliko večji površini kot lani, 88.056 ton ali 10 odstotkov manj kot lani. Rž so posejali na 1308 hektarjih, kar je za 21 odstotkov večja površina, zato je tudi skupni pridelek te kulture nekoliko večji od prejšnjega (za tri odstotke). Povprečni hektarski pridelek rži je tako znašal 3,5 tone na hektar in je bil za 15 odstotkov nižji od lanskega povprečnega.

Tudi povprečni hektarski pridelek tritikale, letos so jo pridelovali na 5714 hektarjih njiv, je bil nekoliko nižji od lanskega. Znašal je 4,2 tone na hektar, kar je za devet odstotkov manj kot v preteklem letu.

Krmni grah so v letošnjem letu pridelovali na 35 odstotkov manjši površini kot v 2017, tudi obrodil je nekoliko slabše (za 11 odstotkov). Skupni količinski pridelek je tako tehtal 1042 ton, kar je za 41 odstotkov manj kot lani.

Oljni ogrščici so pridelovalci v letu 2018 namenili približno enako veliko površino kot v preteklem letu, zaradi slabše letine pa je bil skupni pridelek za 15 odstotkov manjši, tehtal je 7672 ton.

Od zgodnjega stebelnega sadja so v intenzivnih nasadih dobro obrodile češnje in višnje. Češenj so v letu 2018 v intenzivnih sadovnjakih pridelali 1212 ton, kar je približno toliko kot v letu prej. Dobro so obrodile tudi višnje v intenzivnih nasadih, povprečno 9,1 tone na hektar, kar je visoko nad povprečjem zadnjih dvajsetih let (5,2 tone na hektar). Skupaj so jih pridelali 68 ton.

Pridelovalci marelic so letos v intenzivnih sadovnjakih nabrali 125 ton tega zgodnjega sadja, kar je manj kot petina lanske letine. Slaba letina je bila posledica spomladanske pozebe med cvetenjem dreves v goriški statistični regiji, kjer se nahajajo kar tri četrtine vse površine, posajene z marelicami. Povprečni hektarski pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil tako 1,6 tone na hektar, kar je za 84 odstotkov manj od lanske za to sadno vrsto dobre letine.

Nekoliko bolje kot v 2017 so letos obrodile tudi jagode. Skupni pridelek jagod je tehtal 2006 ton ali povprečno 17,2 tone na hektar.

V ekstenzivnih sadovnjakih je bil letošnji povprečni pridelek češenj na drevo po statističnih podatkih za več kot trikrat višji (339 odstotkov) kot v letu 2017. Tudi višnje so obrodile dobro, skupaj so jih nabrali 568 ton ali več kot štirikrat več kot lani.

Letina marelic je bila v ekstenzivnih sadovnjakih precej boljša kot v intenzivnih, vendar še vedno za 12 odstotkov slabša od prejšnje. Skupaj je bilo v ekstenzivnih sadovnjakih nabranih 291 ton marelic.

Po podatkih o pričakovanih pridelkih bodo slovenski pridelovalci koruze pridelali koruznega zrnja približno za 23 odstotkov več, silažne koruze pa za 18 odstotkov več kot v prejšnjem, za pridelavo koruze ne tako ugodnem letu.

Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 8,9 tone na hektar, kar je za skoraj dve toni na hektar več kot lani in hkrati za 10 odstotkov več od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek koruze za silažo pa naj bi tehtal 47,7 tone na hektar in naj bi bil za 10 odstotkov večji od povprečja zadnjih desetih let.

Letošnje vremenske razmere so dobro vplivale tudi na letino krompirja. Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letošnji povprečni pridelek krompirja za devet odstotkov večji od lanske letine. Skupni pridelek krompirja pa naj bi bil za tri odstotke manjši od lanskega, ker je bil krompir letos posajen na 11 odstotkov manjši površini kot lani.

Dobra so tudi pričakovanja za sončnice. Skupni pridelek naj bi bil za skoraj polovico višji od lanskega, čeprav so jih pridelovali na nekoliko manjši površini. Pričakovan povprečni pridelek je 2,6 tone na hektar, kar je za 20 odstotkov nad desetletnim povprečjem.

Površina, ki je bila letos namenjena pridelavi soje, je bila za 40 odstotkov manjša kot v prejšnjem letu, zato naj bi bil tudi količinski pridelek ustrezno manjši (za 36 odstotkov).

Statistični podatki o pričakovanih pridelkih napovedujejo, da bo letošnja letina breskev in nektarin v primerjavi z lansko, ki je bila zelo slaba, boljša. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 15,4 tone na hektar, kar je sedem odstotkov več od povprečja zadnjih desetih let.