c S
Medved prepričan, da je dogovor s sindikati javnega sektorja mogoče doseči relativno hitro 20.09.2018 07:32 Ljubljana, 19. septembra (STA) - Novi minister za javno upravo Rudi Medved je prepričan, da je mogoče priti do dogovora s sindikati javnega sektorja relativno hitro. Po današnjem uvodnem sestanku s predstavniki sindikatov je napovedal, da bo vlada prihodnji teden potrdila sestavo pogajalske skupine in nato v tednu ali najpozneje dveh pripravi celovita pogajalska izhodišča.

Na današnji sestanek je povabil predstavnike sindikatov, ki pričakujejo razrešitev svojih stavkovnih zahtev. Tako minister kot sindikalna stran pa so prvo srečanje ocenili pozitivno.

Medved je pojasnil, da so danes uspeli razjasniti nekatere podrobnosti s pogajalskega procesa, ki je zastal spomladi z odstopom prejšnjega premierja Mira Cerarja. "Vemo, da so pričakovanja, da bi se vse skupaj dogajalo čez noč, pa vendarle je treba vedeti, da je vlada začela operativno delovati šele na začetku tega tedna," je dejal. Zato bo po njegovih besedah potrebnih nekaj dni, da se z zadevami seznanijo.

Kot je napovedal, bo vlada pogledala, kakšen je bil pogajalski proces doslej, in nato sprejela izhodišča. Na podlagi teh izhodišč pa se bo s sindikati pogajala. Poudaril je, da je zaveza vlade, da pridejo do dogovora. S sindikati pa so po njegovih besedah ugotovili, da so v tem procesu partnerji, nikakor pa ne nasprotniki in da "smo konec koncev vsi na istem čolnu".

Kot je še povedal Medved, se bodo najprej lotili pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev, hkrati pa se bodo pogovarjali tudi o sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov, saj časa za ločene pogovore ni.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dodatno pojasnil, da se vlada in sindikati načelno strinjajo, da nadaljujejo pogajanja, kjer so bila prekinjena, in da je treba najprej razrešiti stavkovne zahteve ter skleniti stavkovne sporazume, šele nato pa se lotiti sprememb plačnega sistema, "da ne bi ponavljali napake iz preteklega mandata, ko se je poskusilo vzporedno pogajati in hkrati spreminjati plačni sistem".

Strinjal se je z oceno, da je bil današnji pogovor za začetek konstruktiven in da je bilo nekaj pomembnih skupnih točk, ki ne razdvajajo niti sindikatov niti v odnosu sindikatov z ministrstvom.

Poudaril je, da je tudi želja sindikatov konfederacije, ki so v stavki - poleg šolskega sindikata Sviz še oba policijska sindikata in dva največja sindikata s področja zdravstva -, da čim prej sklenejo stavkovne sporazume. Po njihovi presoji pa jih je možno skleniti v dveh, največ treh mesecih.

Kot je pojasnil Štrukelj, se sindikati konfederacije strinjajo s splošnim, nekoliko diferenciranim dvigom plač v javnem sektorju. Ta je po njegovih besedah zelo veliko prispeval k ureditvi razmer v času krize. Hkrati s tem pa je treba odpraviti tudi zaostanke v tistih skupinah, kjer prihaja do sistematičnega zaostajanja, ter razrešiti nekatera specifična vprašanja, denimo v zdravstvu ali policiji.

Štrukelj se je dotaknil tudi vprašanja enotnega plačnega sistema. V konfederaciji so za enotni plačni sistem, je pojasnil, bodo pa vztrajali, da se odpravijo nekatere nepravilnosti. "Ni mogoče trditi, da je vse v redu, če enotni plačni sistem proizvaja razlike, ki se poglabljajo," je poudaril. Kot še eno vprašanje, ki ga morajo rešiti, pa je izpostavil delovno uspešnost. S tem letom se po njegovih besedah izteka "desetletna zamrznitev plač v javnem sektorju, kar se tiče motivacije".

Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da se je novi minister za javno upravo zelo hitro odzval na njihov poziv, da se sestanejo. Kot je dejal, so v njihovi skupini sindikatov prepričani, da je treba pogajanja, kar zadeva plače v javnem sektorju, voditi enotno. "Veseli me, da je želja, da bi se pogajanja vodila na ta način, tudi na vladni strani oziroma na strani ministra za javno upravo," je dejal.

Dodal je, da pričakujejo, da bo nova vlada pri oblikovanju pogajalskih izhodišč upoštevala to, kar so se sindikati marca dogovorili z njeno predhodnico. Pri tem pa je opozoril, da bo v dialog treba vključiti tudi sindikate, ki niso v stavki, saj bo na koncu treba skleniti kolektivne pogodbe, pri katerih se zahteva določen kvorum.

Zadnja vladna ponudba je bila vredna 306 milijonov evrov, in sicer naj bi bilo tolikšen finančni učinek v treh letih, vsako leto po približno 10 milijonov evrov.