c S
Trump zaostril trgovinsko vojno s Kitajsko; posledice za svetovno gospodarstvo nejasne 18.09.2018 17:51 Washington, 18. septembra (STA) - Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil uvedbo novih carin na 200 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Peking je napovedal protiukrepe v obliki carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA, v EU in Sloveniji pa se krepi zaskrbljenost, da bi se posledice trgovinske vojne lahko razlile po vsem svetu.

Trump je sporočil, da bodo ZDA 24. septembra uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev. V kolikor nadaljnja pogajanja s Kitajsko o spremembi njenih trgovinskih praks ne bodo obrodila sadov, pa se bodo te carine v začetku 2019 zvišale na 25 odstotkov.

"Zelo jasni smo bili glede sprememb, ki jih mora narediti Kitajska, in smo ji dali vse priložnosti, da nas začne pošteno obravnavati. Ampak doslej svojih praks ni bila pripravljena spremeniti," je poudaril Trump.

Urad trgovinskega predstavnika ZDA je sicer s predlaganega seznama blaga, ki ga bodo doletele carine, črtal 297 kategorij produktov, med njimi Applove pametne ure in podobne tehnološke izdelke za široko potrošniško porabo. Izvzete so tudi določene sestavine za kemikalije, ki se proizvajajo v ZDA v predelovalni industriji in kmetijstvu, pa med drugim kolesarske čelade in otroški sedeži.

Trump je doslej že uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero. Tudi tokrat je Peking hitro odgovoril s protiukrepi. Tako bo s ponedeljkom uvedel od pet- do 10-odstotne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v vrednosti 60 milijard dolarjev. Gre za carine na okoli 5200 ameriških proizvodov.

"Če bodo ZDA vztrajale pri dodatnem zviševanju carin, se bo Kitajska odzvala z isto mero," je še sporočilo kitajsko finančno ministrstvo.

Tokrat se je sicer Kitajska v protiukrepu odzvala s precej nižjim zneskom od ameriškega, kar je posledica dejstva, da je lani iz ZDA uvozila "le" za 130 milijard dolarjev blaga in ji torej počasi zmanjkuje nabojev.

ZDA so na drugi strani s Kitajske uvozile za okoli 500 milijard dolarjev proizvodov. Trump grozi, da bo v primeru povračilnih ukrepov Pekinga dodatno ocarinil še 267 dolarjev kitajskega uvoza.

Gospodarstvo proti trgovinskim oviram

V gospodarstvu so sicer nad zaostrovanjem trgovinske vojne zaskrbljeni. "Odločitev predsednika Trumpa za dodatnih 200 milijard dolarjev je lahkomiselna in bo povzročila trajno škodo skupnostim po ZDA," je sporočil predsednik ameriškega Sveta za industrijo informacijske tehnologije Dean Garfield.

"Carine so davek na ameriške družine in pika. Ameriški potrošniki, in ne Kitajska, bodo nosili breme carin in ameriški kmetje bodo doživeli poslabšanje učinkov povračilnih ukrepov," je sporočil podpredsednik Združenja vodij maloprodajne industrije v ZDA Hun Quach.

"Mislimo, da so dejanja ZDA gospodarska norost," je dejal predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem Mats Harborn. Tudi evropska podjetja so, tako kot ZDA, kritična do določenih kitajskih trgovinskih in investicijskih pravil in praks, še posebej v zvezi s prisilnim prenosom tehnologije. Vendar pa uvajanje carin ne bo pohitrilo reform Pekinga, je dodal.

Medtem je nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo ocenil, da bodo dodatne carine upočasnile kitajsko gospodarsko rast za od 0,1 do 0,2 odstotne točke. Če bi se carine ob koncu leta zvišale z 10 na 25 odstotkov, pa bi se učinek zmanjšanja gospodarske rasti okrepil na 0,3 do 0,5 odstotne točke.

Hkrati pa Ifo navaja, da trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko "ustvarja priložnost za Evropo, da uveljavi lastne interese". Če bo namreč Kitajska prisiljena v reforme v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), bo to precej bolj okrepilo konkurenčnost nemških kot ameriških dobaviteljev.

Negativni učinki bi lahko segli tudi do Slovenije

Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko bi lahko zaradi upada globalne trgovine prizadel močno izvozno usmerjena evropska gospodarstva. Negativne učinke bi s tem lahko utrpela tudi Slovenija, je za STA ocenil izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Črt Kostevc.

Poglobitev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko predstavlja potencial za širitev, predvsem zaradi trenutne ameriške trgovinske politike, ki skuša z zastraševanjem prisiliti trgovinske partnerice v ubogljivost pod ameriškimi pogoji, je dodal.

Po njegovih pojasnilih so znana odprta "bojišča" s Kanado, EU, Južno Korejo in Japonsko. "Ni nobenih zagotovil, da ne bo ameriški predsednik Donald Trump do konca leta dvignil carin tudi kateri izmed naštetih držav in s tem sprožil nov krog obmetavanja s carinami," je dodal.

Slovensko odvisnost od izvoza je izpostavil tudi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. "Če se zaradi kateregakoli ukrepa (ali čisto običajnega ohlajevanja) zmanjša svetovna gospodarska aktivnost, to neizbežno vpliva tudi na Evropo, slednje pa nato pokasira tudi Slovenija kot majhno, a odprto gospodarstvo," je dejal za STA.

Kot je poudaril, gre sicer za trgovinski spopad med ZDA in Kitajsko, a se ta lahko nenadoma hitro še razširi ali pa hitro pomiri z novim sporazumom. "Če se sklepa po reakcijah vlagateljev na borzah, so slednji sicer nervozni, a relativno prepričani v ugodno razrešitev in da bo končni dogovor bolj v prid ZDA kot Kitajski in drugim trgom v razvoju."

Kostevc pričakuje, da bo Kitajska ob nadaljnji zaostritvi pogojev dostopa do ameriškega trga skušala del presežkov plasirati v EU, medtem ko se po drugi strani nekoliko izboljšuje konkurenčni položaj evropskih podjetij na ameriških in kitajskih trgih.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc pa je ocenil, da "ZDA do določene mere bojujejo bitko tudi v našem imenu, saj je v našem interesu, da so pravice intelektualne lastnine in tehnologije zaščitene na vseh trgih, kjer prodajo svoje izdelke".

Aktualne poteze lahko trenutno najbolj prizadenejo velike evropske multinacionalke, ki del ameriškega povpraševanja po kitajskih izdelkih zadostijo s proizvodnjo na Kitajskem. "Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko so relativno majhni," je dodal.

(Foto STA)