c S
Koprska opozicija Popoviču očita pomanjkanje strategije razvoja 17.09.2018 07:32 Koper, 16. septembra (STA) - V koprski opoziciji priznavajo, da je vodstvo občine oz. župan Boris Popovič marsikaj uredil, po drugi strani pa opozarjajo na nesorazmerje pri vlaganjih v mesto in podeželje. Težava je po mnenju številnih tudi koncept oz. pomanjkanje strateškega načrtovanja ter komunikacije z občani.

Tako je koprska občina tudi v zadnjih letih precej bolj usmerjena v urejanje mesta in bližnje okolice, bistveno manj v podeželje, kjer marsikje še vedno manjka osnovna infrastruktura za dostojno bivanje, je za STA ocenil samostojni občinski svetnik Aleš Bržan.

"V občini se kljub velikemu številu posegov v prostor čuti pomanjkanje strateškega načrtovanja razvoja občine in posameznih področij," je prepričan Bržan; izjemi sta strategija razvoja turizma in prometna strategija. Tako Bržan pogreša strategiji razvoja prostora in spodbujanja gospodarstva.

"Strateško je treba razmišljati tudi o demografskih spremembah, prebivalstvo se stara, mladih ne vabimo, institucije za starejše občane pa so že danes prezasedene," je dodal.

Po Bržanovem mnenju bo treba bistveno več narediti tudi glede komunikacije med občani in odločevalci oz. politiko, ki po njegovem dela svojeglavo. "Kot posledica se nam pojavljajo projekti, kot je prenova (skoraj novih) svetil na promenadi, že v Semedeli pa je svetil premalo," je navedel.

Za svetnico Levice Majo Tašner Vatovec je problematična vizija razvoja. "Po eni strani sicer imamo zunanjo kuliso (promenade, nov stadion, pompozno fontano itd.) po drugi strani pa stanje za to kuliso razkriva predvsem dolgotrajno zanemarjanje (kulturna dediščina propada, vsa gospodinjstva v občini še nimajo pitne vode iz vodovodnega omrežja, komunalna infrastruktura je v nekaterih delih občine nedokončana, v drugih še niti začeta ipd.)," je ocenila.

Kot je dodala, je občina pri svojem delu predolgo pozabljala na občane, "zato je skrajni čas, da se prične ukvarjati z realnimi problemi".

V lokalnem odboru SMC (stranka v koprskem občinskem svetu šteje tri člane) so do dela občine prizanesljivejši in ji dajejo zadostno oceno. Po njihovem mnenju občinske službe uresničujejo želje in interese, "ki jih narekuje trend družbe". "Vendar pa menimo, da bi lahko vodstvo občine storilo mnogo več, če bi imelo več posluha za interese skupnosti, kakor tudi upoštevalo večjo mero demokratičnosti," so navedli za STA.

Občinska svetnica iz vrst SLS Olga Franca nasprotno meni, da se je tudi v tem mandatu v občini delalo brez vizije in strateških usmeritev. "V odločanje smo dobili zgolj dva parcialna strateška dokumenta o prometu in turizmu, ki sta povsem brez strategije za večinski del občine v primestju in zaledju, kjer živi več kot polovica prebivalstva," pravi. Kot je dodala, je zaradi nesorazmerja v naložbah tudi razkorak med razvitostjo centra in zaledja vse večji.

Poleg propadanja podeželja, kjer so ponekod še brez kanalizacije in javnega vodovoda, v občini beležijo tudi beg možganov, je opozorila Franca. Ob tem se nadaljuje z neracionalno porabo denarja za megalomanske projekte, medtem ko bogata kulturna dediščina mestnega jedra propada.

Kot pozitivno je svetnica SLS sicer izpostavila zaprtje in ureditev obalne ceste, obenem pa opozorila na težave prebivalcev zaradi povečanega prometa na nevinjetnih cestah, pri čemer se občina za reševanje ali blažitev težav po njenem mnenju ni angažirala.

Franca je opozorila še na nesprejetje občinskega prostorskega načrta, pogreša tudi razvojno strategijo na področju šol in vrtcev. Po njenem mnenju je vodenje občine stihijsko.

Tašner Vatovčeva težavo vidi v tem, da občinska oblast deluje nesorazmerno. "Potrebe občank in občanov niso le (profesionalni) šport, gostinski lokali, sprehajalne promenade," je bila slikovita. "Občinska oblast nima posluha za ljudi, ker že 15 let deli na naše in vaše," je med drugim dodala.

V SMC po eni strani priznavajo, da je v Kopru prišlo do obnove promenade, glavne ulice so čistejše, zgrajenih je bilo več stavb ter zagnalo več projektov na področju turizma, a dodajajo, da "je to šlo na rovaš hudega zadolževanja občine, ki znaša dobrih 45 milijonov evrov".

Tudi v SMC pogrešajo občinski prostorski načrt. "V prostor se posega stihijsko in z gasilskimi ukrepi, kar logično pomeni, da je razvoj podeželja hendikepiran," menijo. V stranki izpostavljajo, da določena območja še nimajo pitne vode, podeželske ceste so brez ustreznega vzdrževanja, infrastruktura na podeželju pa je na splošno v precejšnjem zaostanku.

Glede posluha za potrebe lokalnih skupnosti v SMC opozarjajo, da občina ni le lokalno prebivalstvo. "Gre za vrsto deležnikov, ki so zaradi hegemonije pri upravljanju z občinskimi zadevami ostali brez resnega sogovornika. Metode izključevanja, zastraševanja in omejevanja vodijo v degradacijo in razpad podsistemov, ki jih zgolj nekaj mesecev pred volitvami ni moč oživiti, zato so tudi potrebe le-teh neuslišane," menijo.