c S
Najbolj razvita Občina Trzin, najslabše Hodoš 03.09.2018 07:27 Ljubljana, 01. septembra (STA) - V Sloveniji je najbolj razvita Občina Trzin, najslabše pa Občina Hodoš, izhaja iz zadnjih izračunov koeficienta razvitosti, ki ga izračunava ministrstvo za finance. Obe občini spadata po enem od kriterijev med najmanjše občine in v nobeni z vplivi tega izračuna na poslovanje občine niso zadovoljni. Razvitost občin ocenjuje tudi projekt Zlati kamen.

Koeficient merilo za sofinanciranje občinskih investicij iz državnega proračuna

Koeficient razvitosti občin pove, koliko je posamezna občina pod oziroma nad povprečno razvitostjo občin v državi. Ministrstvo za finance ga izračunava ob upoštevanju več kazalnikov, ki se nanašajo na razvitost in ogroženost občine, ter kazalnikov razvojnih možnosti. Koeficient razvitosti posamezne občine je v skladu s temi kazalniki določen glede na koeficient povprečne razvitosti občin v državi, ki je 1,00.

Izračunan koeficient razvitosti služi kot merilo za sofinanciranje občinskih investicij iz državnega proračuna, uporablja pa ga med drugim tudi Slovenski regionalno razvojni sklad pri dodeljevanju posojil občinam, so za STA pojasnili na finančnem ministrstvu. Na ministrstvu za javno upravo pa opozarjajo, da koeficient razvitosti ni namenjen vrednotenju položaja razvitosti občin, ampak določanju deleža sredstev, ki jih lahko prejmejo od države.

Občina Trzin vse od začetkov izračunavanja koeficienta na vrhu lestvice

Vse od začetka izračunavanja koeficienta, to je od leta 2009, izračun kot najbolj razvito opredeljuje Občino Trzin. Po zadnjih izračunih za leti 2018 in 2019 je njen koeficient razvitosti 1,45 in je edina med slovenskimi občinami, ki ji država v teh dveh letih ne sofinancira investicij iz državnega proračuna.

V deseterici najbolj razvitih po zadnjih izračunih Trzinu sledijo občine Domžale, Komenda in Novo mesto, ki jim pripada 50-odstotno sofinanciranje investicij, če na določenem razpisu uspejo, ter občine, ki jim pripada 60-odstotno sofinanciranje investicij: Horjul, Žiri in z enakim izračunanim koeficientom, to je 1,27, občine Cerklje na Gorenjskem, Grosuplje, Ljubljana in Mengeš.

Na vrhu v primerjavi z lestvico za leti 2016 in 2017 večjih sprememb ni, le iz prve deseterice je izpadla Občina Šoštanj, ki jo je zamenjala Občina Mengeš. Občin, ki so deležne 60-odstotnega sofinanciranja in manj, je sicer za leti 2018 in 2019 skupno 23 brez Trzina, ki je, kot omenjeno, edina občina, ki ji ne pripada državno sofinanciranje naložb v obdobju 2018/2019.

Župan Trzina: Zaradi izračuna izgubljamo sredstva

Faktor razvitosti Občine Trzin se je od leta 2009 znižal s takratnih 1,54 na omenjenih 1,45, kar po besedah župana Petra Ložarja ne pomeni, da občina razvojno peša, ampak da se Slovenija v povprečju razvija. Ob tem pa je za STA poudaril, da jim ta izračun predstavlja precejšnje probleme, saj občina, ki je po površini tretja najmanjša v Sloveniji (meri namreč 860 hektarjev), zaradi tega izgublja sredstva za naložbe.

Ložar meni, da bi sistem, ki je bil razvit z namenom, da se pomaga manj razvitim občinam, v zdajšnjih letih, ko so časi krize mimo, lahko spremenili, med drugim so si občine tudi s pomočjo evropskih sredstev investicijsko opomogle. Meni, da faktor razvitosti v prihodnje ne bi smel biti več pogoj za sofinanciranje iz državnega proračuna, še večji problem pa sicer vidi v premajhni višini povprečnine.

Med desetimi najslabše razvitimi iste občine kot v obdobju 2016/2017

Med desetimi najslabše razvitimi občinami glede na izračun koeficienta razvitosti ostajajo iste občine kot v dvoletnem obdobju 2016/2017, le da so nekatere zamenjale mesta. Glede na izračun je na zadnjem mestu Občina Hodoš, katere koeficient razvitosti je 0,37, v prejšnjem dveletnem obdobju, ko je bila prav tako zadnja na lestvici, je znašal 0,34.

Izračun za Občino Hodoš pomeni, da ji pripada 100-odstoten obseg financiranja investicij iz državnega proračuna, če je občina s katerim od svojih projektov izbrana na razpisu. Enakega deleža sofinanciranja je poleg Hodoša deležnih še 38 drugih občin, v obdobju 2016/2017 pa je bilo skupno takšnih 43 občin.

Zadnjo deseterico najslabše razvitih glede na izračunani koeficient sestavljajo še po lestvici od spodaj navzgor občine Kuzma, Osilnica, Šalovci, Rogašovci, Gornji Petrovci, Grad, Kostel, Solčava in Bistrica ob Sotli.

Župan Hodoša: Koeficient razvitosti nam nič ne pomaga

Občina Hodoš je s 362 prebivalci, kolikor jih je v občini živelo v začetku letošnjega leta, po številu prebivalcev najmanjša slovenska občina, le nekaj več jih ima Osilnica. Župan Hodoša Ludvik Orban poudarja, da so v letih delovanja občine, četudi majhne, uspeli skoraj povsem urediti cestno in komunalno infrastrukturo, je pa zdaj problem vzdrževanje.

Glede koeficienta razvitosti, ki bi občini lahko "koristil" v smislu 100-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna, pa je dejal, da največkrat niti ne uspejo na razpisih ali se nanje ne morejo prijaviti in jim dejansko koeficient ne pomaga. Županu občine z okoli 650.000 evri letnega proračuna se bolj kot koeficient razvitosti zdijo pomembni višina glavarine oz. povprečnine in finančna izravnava, ki bi morale biti višje oz. takšne, da bi občine lahko izpolnjevale vse naložene obveznosti.

V projektu Zlati kamen preboj Kočevja in stabilna razvojna uspešnost Ljubljane

Razvoj na ravni lokalne samouprave spremlja tudi projekt Zlati kamen, ki je skupni projekt družb SBR in Planet GV, ki pa pri vsebinskem področju in izbiri razvojno najbolj prodornih občin sodelujeta z neodvisnimi zunanjimi strokovnjaki.

Razvojno najbolj prodorne občine razglasijo vsako leto. Finalisti letošnjega leta iz Zahodne Slovenije so bile občine Ajdovščina, Kobarid in Postojna, v Osrednji in Jugovzhodni Sloveniji so to bile Ivančna Gorica, Kočevje in Logatec, od Koroške do Posavja so bile letos kot finalisti razglašene občine Brežice, Radlje ob Dravi in Žalec, v Vzhodni Sloveniji pa Hoče-Slivnica, Ruše in Murska Sobota.

Februarja so zlati kamen podelili Kočevju, pri katerem so zaznali največji razvojni premik v zadnjih letih, oziroma preboj.

Najboljšo vrednost njihovega indeksa ISSO, ki združuje 54 kazalnikov z osmih področij, ima že tretje leto zapovrstjo Ljubljana. Na področju gospodarstva in trga dela ima prestolnica najboljšo vrednost indeksa, po kakovosti življenja je - vsaj glede na dostopne merljive kazalnike - na tretjem mestu, po kazalnikih izobrazbe pa na osmem. Tudi vrednosti kazalnikov na področjih demografije in proračunske učinkovitosti izstopajo. Pričakovano sta nekoliko nižji vrednosti indeksov za okolje in socialno kohezijo.