c S
Z okrepljenim sodelovanjem v boljše čase za slovensko prašičerejo 03.09.2018 07:27 Gornja Radgona, 01. septembra (STA) - Slovenske prašičerejce je poleg nizkih odkupnih cen in drugih težav na trgu v zadnjem času prizadela še afriška prašičja kuga, ki sicer še ni prisotna v Sloveniji, a vseeno vpliva na zaupanje potrošnikov. Da bi lažje preživeli, so prašičerejci sklenili dogovor o okrepljenem sodelovanju.

Na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni ta teden so dogovor o sodelovanju na področju prašičereje podpisali predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Z njim so potrdili medsebojni interes za izboljšanje konkurenčnosti prašičerejskega sektorja v Sloveniji.

Podpisniki dogovora namreč po navedbah GZS ugotavljajo, da je sodelovanje ključno za izboljšanje konkurenčnosti sektorja, tehnološki napredek, povečanje staleža živali ter ohranjanje kakovosti. Za glavni cilj so si zastavili povečanje števila tekačev s 115.000 na 180.000, povečanje letnega zakola pitancev na 300.000, vzpostavitev masnih bilanc, ohranjanje kakovosti slovenskega prašičjega mesa ter da prašičereja postane ekonomsko zanimiva panoga.

"Čeprav je memorandum kratek, je bila pot do njega dolga in je zahtevala kar nekaj dogovarjanj in usklajevanj. Je pa pravi korak k boljšemu sodelovanju v korist slovenske prašičereje," je povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič. "Kot pobudniki podpisa dogovora si bomo prizadevali za razvoj panoge in dvig samooskrbe slovenskega svinjskega mesa," je dodal predsednik sekcije prašičerejcev pri GZS-ZKŽP in direktor družbe Farme Ihan David Skornšek.

V Sloveniji so kmetje lani po podatkih statističnega urada vzredili okoli 30.000 ton prašičjega mesa, kar je sicer nekaj odstotkov več kot leta 2016, a se samooskrba še vedno giblje le med 30 in 40 odstotki.

Kmetje kot glavni razlog za težko preživetje navajajo nizke odkupne cene mesa, ki ne pokrijejo stroškov reje. Veliko si obetajo od vstopa v državno shemo Izbrana kakovost. Kot so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu, se potrditev končne verzije specifikacije, ki bo poleg govejega in perutninskega mesa po novem vključevala tudi svinjsko meso, pričakuje v prvi polovici septembra.

"Prednosti vstopa v shemo so stalna kakovost proizvodov, večje zaupanje potrošnikov v te proizvode zaradi dodatnih kontrol, zaradi enotnega označevanja z zaščitnim znakom Izbrana kakovost tudi lažja prepoznavnost teh proizvodov med ostalimi. Zaradi promocijskih aktivnosti se predvidoma pričakuje večja prepoznavnost teh proizvodov tudi med potrošniki, saj ti zaradi vedno večje osveščenosti pogosteje iščejo proizvode, ki so specifični, kakovostni in avtohtoni," napovedujejo na ministrstvu.

Prispevek prireje mesa prašičev k vrednosti slovenskega kmetijstva se je v zadnjem desetletju zmanjševal. Po letu 2015, ko je bil zabeležen najnižji delež 3,3 odstotka, se je rahlo povečeval in lani prispeval štiri odstotke. K vrednosti živinoreje prašičereja od leta 2013 prispeva manj kot deset odstotkov, leta 2017 je bil delež le dobrih osem odstotkov. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

"To je zaskrbljujoče," pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki meni, da bi morala država tej panogi pomagati tudi s finančnimi spodbudami, kot so jih deležni prašičerejci v nekaterih drugih evropskih državah. "Slovenci znamo pridelati zdravo in kakovostno hrano. In tudi slovenski potrošniki se bodo morali začeti zavedati, da si s ceneno hrano kupijo samo bolezen," je dodal.