c S
ZSSS in Združenje delodajalcev Slovenije s projektom za krepitev socialnega dialoga 29.08.2018 13:08 Ljubljana, 29. avgusta (STA) - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Združenje delodajalcev Slovenije sta za projekt krepitve socialnega dialoga pridobila evropska sredstva. S projektom želita socialna partnerja spodbujati zaposlene pri pridobivanju novih znanj in kompetenc, potrebnih zaradi novih tehnologij, ter vzpostaviti elektronski register kolektivnih pogodb.

Projekt je, kot je na današnji novinarski konferenci dejal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, usmerjen v krepitev usposobljenosti zaposlenih s poudarkom na pridobivanju novih znanj, temeljnih in poklicnih kompetenc ter k spodbujanju in vključevanju v vseživljenjsko učenje. Tudi to bo, kot je prepričan, okrepilo vlogo sindikatov kot socialnih partnerjev.

Četrta industrijska revolucija, vse večja digitalizacija družbe, avtomatizacija delovnih mest ter nove oblike dela nakazujejo, da bodo poleg formalne izobrazbe vse pomembnejše tudi kompetence, veščine in dodatna znanja, je navedel Zorko. "Trg dela se razvija in sindikati moramo biti na to pripravljeni. To pomeni, da moramo poleg svoje klasične funkcije biti aktivni tudi na na področju, ki bo delavcem in delavkam omogočilo hitrejše zaposlitve," je izpostavil.

Po njegovem mnenju je neizpodbitno dejstvo, da bo zaradi digitalizacije in četrte industrijske revolucije manj delovnih mest, nova delovna mesta pa bodo prinašala nove zahteve. Drugi cilj projekta pa je, kot je dodal, vzpostavljanje elektronskega registra kolektivnih pogodb, sprva na panožni, nato pa še na podjetniški ravni. "To pomeni, da bo vsakdo ne samo našel kolektivne pogodbe, temveč jih med sabo tudi primerjal in morda tudi lažje našel rešitev," je dodal Zorko.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je dodal, da delovna mesta za celo življenje ne obstajajo več. Nove tehnologije namreč od delavcev zahtevajo, da se priučijo novih znanj in veščin, dinamika tega razvoja pa je vse hitrejša. "Ne gre le za to, da delavci z novimi znanji obdržijo delovno mesto, temveč tudi, da postanejo vedno bolj konkurenčni," je dodal.

Direktorica jeseniške ljudske univerze Maja Radinovič Hajdič je pojasnila, da je vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje precej pod načrti, pada pa z višjo starostjo in nižjo izobrazbo. Eden od problemov ponavadi tiči v delodajalcih, saj ti starejših pogosto ne želijo vključevati v programe za pridobivanje motivacije. Po drugi strani pa starejši in manj izobraženi niso motivirani v takšno vključevanje.

Projekt, vreden pol milijona evrov, traja štiri leta, do konca septembra 2021. Večino, 80 odstotkov sredstev, bo prispeval evropski socialni sklad, preostanek so državna sredstva.