c S
Energetska dejavnost lani z največ dobička po 2012 26.07.2018 08:35 Ljubljana, 26. julija (STA) - Energetska dejavnost v Sloveniji je lani beležila največ dobička po letu 2012, kaže analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Prodaja se je povečala za petino na 13 milijard evrov, kar je največ v zgodovini, dodana vrednost energetskega sektorja se je povečala za 1,8 odstotka na 1,18 milijarde evrov in bila s tem najvišja v zgodovini.

Neto dobiček energetske dejavnosti je bil lani z 234 milijonov evrov za 20 milijonov evrov višji kot v predhodnem letu. Donosnost kapitala se je povečala na 3,8 odstotka (3,5 odstotka v 2016). Likvidnost je ostala visoka (kratkoročni koeficient pri 1,3), medtem ko se je relativna zadolženost znižala na najnižjo vrednost po letu 2012, ugotavljajo na GZS.

Slovenski energetski sektor je zaznamovala večja poraba energentov zaradi gospodarske rasti, hladnejše zime in porasta turizma. Cene energentov so se v povprečju povečale, še posebno nafte in plina, pa tudi elektrike.

Število zaposlenih je lani naraslo za 100, potem ko je pred tem več let veljal trend padanja. Skupaj energetski sektor zaposluje 11.000 ljudi. Povprečna mesečna bruto plača je lani znašala 2440 evrov in je bila medletno višja za 4,2 odstotka oz. za 100 evrov.

"V aktualnem letu pričakujemo visoko rast prodaje (na 15 milijard evrov) zaradi zvezne rasti vseh vrst energentov kot tudi rast dodane vrednosti v podobnem obsegu kot v preteklem letu," so zapisali na GZS.

Ob tem so izpostavili, da so v Sloveniji fiskalni prihodki (trošarine, druga nadomestila) od energentov najvišji v EU, tako zaradi nadpovprečno visoke mobilnosti prebivalstva ter posledično visoke porabe tekočih goriv kot tudi zaradi pomena transportne dejavnosti in pomembne vloge energetsko-intenzivnih podjetij (pridelava aluminija, železarne, steklarne, papirnice, opekarne).

V strukturi porabe končne energije je izstopal delež naftnih proizvodov s 46,5-odstotnim deležem, sledijo električna energija (22,5 odstotka), obnovljivi viri energije (13,8 odstotka), zemeljski plin (12,1 odstotka), toplota (3,7 odstotka), industrijski odpadki (0,8 odstotka) in trdna goriva (0,7 odstotka). Domača proizvodnja električne energije je bila nižja za dober odstotek, predvsem zaradi večje nižje vodnatosti rek, medtem ko smo pretežen del plina in nafte uvozili.